Pobudnike vloge za referendum o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi veseli, da se je predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Milan Brglez tako hitro odzval na našo pobudo. A hitro je pogosto tudi narobe. Ne le pri napačnem razumevanju naše pobude, temveč tudi pri sprejemanju zakona, na katerega se pobuda nanaša.

Že več let trajajoča humanitarna kriza, ki je šele ob prihodu beguncev na našo mejo dobila javno pozornost, je v prvi vrsti humanitarna, ne pa begunska, migrantska ali varnostna kriza, kakor jo praviloma imenujejo politiki in državotvorni mediji. S pobudo ne nasprotujemo prisotnosti Slovenske vojske na meji, saj tam že sedaj sodeluje s policijo in humanitarnimi ter nevladnimi organizacijami. Nasprotujemo pa podeljevanju civilnorepresivnih pooblastil SV in militarizaciji krize, ki v kolektivni histeriji dosega razsežnosti narodovega boja za obstanek. S tem se že tako okrnjene (z)možnosti za razumevanje nastale situacije krčijo in sprevračajo v rasistične in islamofobne odzive.

Kljub temu, da je Slovenija zadnja država, skozi katero se je usmerila vzhodnosredozemska begunska pot, se izvršna oblast ob številnih napovedih in opozorilih več kot očitno ni uspela pripraviti na konstruktivno reševanje nastale situacije, kaj šele, da bi s sosednjimi državami produktivno sodelovala, si izmenjevala informacije ali oblikovala skupno politiko ukrepov in odzivov. Vlada sedaj ob podpori parlamenta svojo nesposobnost rešuje s prekomernimi, precedenčnimi in ustavno spornimi ukrepi, ki se jih lahko upravičeno boji vsak, ki razume in spremlja, kaj se z državljanskimi pravicami od začetka vojne proti terorizmu dogaja v Severni Ameriki in Evropi.

Namesto ukvarjanja z logističnim urejanjem razmer Vlada RS in Državni zbor RS sprejemata pravne mehanizme, ki jih bo z dvotretjinsko večino prisotnih (!) v parlamentu moč uporabiti za vse prihodnje “varnostne krize”. Zakonu torej nasprotujemo ravno zato, ker trenutne humanitarne krize ne rešuje, ampak jo še dodatno poglablja.

Predsednik DZ Brglez pobudnike referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi poziva, da še enkrat premislijo, "ali želijo zaradi svojih parcialnih interesov ogroziti skupnostne interese in varnost slovenske države in njenih državljanov". Žalosti ga, da "so v naši državi nekateri pripravljeni žrtvovati blaginjo, človekove pravice in varnost državljanov samo zato, da bi udejanjili svoje ideološke postulate".

V le treh vrsticah je nekdaj ugledni profesor, zdaj pa predsednik Državnega zbora RS uspel pojasniti, kako zgrešeno je njegovo razumevanje politike. S popolnoma istimi floskulami o varnosti, blaginji in človekovih pravicah so bile v zadnjih petnajstih letih sprožene okupacije in napadi na več bližnjevzhodnih držav – prav tistih, od koder sedaj prihaja največ beguncev. Blaginjo, ki temelji na izkoriščanju drugih, si sicer res želimo vsaj ogroziti, ne pristajamo pa na dejstvo, da so begunci grožnja naši varnosti. In kar zadeva ideološke postulate, na Radiu Študent se že od leta 1969 borimo za demokracijo in svobodo civilne družbe. Nekaj, kar je zaradi Zakona o dopolnitvi Zakona o obrambi, sprejetega 21. 10. 2015,  in z njim podeljenih civilnorepresivnih pooblastil pripadnikom SV ogroženo bolj kot kadarkoli po osamosvojitvi.

V Ljubljani, 26. oktobra 2015

Uredništvo Radia Študent