Knjigarna z razlogom
Na Vodnikovi domačiji v Ljubljani je decembra lani zaživela nova knjigarna Pri kamniti mizi. Z zgodovinskim imenom se navezuje na literarno tradicijo domačije, obenem pa se s kuriranim knjižnim izborom umešča v širši trend konceptualnih knjigarn, kakršne v številnih evropskih mestih delujejo že vrsto let. V knjigarni, ki je hkrati tudi prireditveni prostor, obiskovalke in obiskovalce tako pričaka skrbno izbran nabor knjig, pripravljen v sodelovanju s povabljenimi kuratorji. O zasnovi in smernicah nove kurirane knjigarne v Šiški smo se pogovarjale s kritičarko, publicistko in vodjo knjigarne Evo Ule.
Česa v knjigarni z zavestno oblikovanim izborom ne bomo našli? Kako so se pri selekciji odločali med najbolj prodajanimi naslovi in tistimi, ki prihajajo iz manjših, pogosto spregledanih založb?
V Sloveniji so knjigarne, ki niso neposredno vezane na posamezno založbo, razmeroma redke. Poleg knjigarne Pri kamniti mizi imata v Ljubljani izrazitejši kuriran izbor še knjigarni Azil in Šiškla, vendar sta obe povezani tudi z založbama ZRC in VigeVageKnjige. Slovenski knjigarniški trg je sicer precej koncentriran, predvsem okoli mreže knjigarn založbe Mladinska knjiga ter verige Felix, ki je v lasti založbe Učila International. Obe mreži zmeraj bolj delujeta po logiki trgovin – z razširjeno ponudbo in prodajnimi prioritetami, ki v središče ne postavljajo več knjig. Poleg tega lastniki teh knjigarn prednost dajejo lastnim izdajam. Visoka marža, ki jo pri prodaji zahteva denimo Mladinska knjiga, pa pomeni, da se knjige številnih manjših založb na njihovih policah pogosto sploh ne znajdejo. Kakšno mesto si torej znotraj takšnega sistema lahko izbori knjigarna Pri kamniti mizi?
V knjigarni so knjige razporejene v več vsebinskih sklopov – od otroške in žanrske literature do stripov, družboslovja, poezije ter slovenskih avtorjev v prevodu. Poseben poudarek pa namenjajo posameznim geografskim in jezikovnim prostorom: na policah tako najdemo izbor afriške, latinskoameriške, južnoslovanske in azijske književnosti. Z vodjo knjigarne Evo Ule smo se pogovarjale tudi o tem, zakaj so izbrali prav ta področja in kako jih umeščajo v širšo zasnovo knjigarne.
Osredotočenje na geografsko pluralnost se tako ne odraža le na knjižnih policah, temveč tudi v spremljevalnem programu. V prihodnje napovedujejo še zajtrke s kuratorji, na katerih bodo osvetlili njihovo vlogo in razmišljanje za posameznimi izbori – kako pa so kuratorje sploh izbirali?
Na pogovor smo povabile tudi Domna Kavčiča, sokuratorja izbora azijskih avtorjev. Kot japonolog in prevajalec iz japonščine je povabilo razumel kot redko priložnost, saj je oblikovanje knjižnega programa navadno v rokah urednikov, redkeje prevajalcev. Pri izboru se je osredotočil na temeljna in reprezentativna dela japonske književnosti, ob tem pa razmišljal tudi o ravnotežju med knjigami, ki so že prevedene v slovenščino, in tistimi, ki pri nas še niso dostopne. Kako je zastavil to razmerje?
Ali bi lahko tak kuriran izbor vplival tudi na prihodnje prevodne in založniške odločitve v Sloveniji?
Evo Ule smo vprašale še, komu je knjigarna Pri kamniti mizi pravzaprav namenjena.
V povezavi s tem nas je zanimalo tudi, kako si Domen Kavčič predstavlja bralca svojega izbora.
V knjigarni Pri kamniti mizi so ob obletnici začetka ruske invazije na Ukrajino pripravili izbor ukrajinske literature in spremljevalni dogodek, knjigarna pa sicer izpostavlja tudi dela palestinskih avtorjev in literaturo o genocidu v Gazi. Za konec smo Ule vprašale še, ali ima knjigarna kot kulturna institucija odgovornost, da se odziva na aktualne politične in humanitarne krize. Ali na Vodnikovi domačiji kuriranje razumejo tudi kot politično gesto?
Po knjižnih policah nove knjigarne je brskala vajenka Iva, družbo med knjigami ji je delal Marko.
V prispevku je bila kot glasbena podlaga uporabljena skladba: Musical Meanderings – An Unreal Recital (Free Music Archive / CC BY-NC).
Dodaj komentar
Komentiraj