Letošnje volitve v organe Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) so spremljale določene nevšečnosti ter incidenti, o katerih smo na naših valovih že poročali. Nečesa pa smo se dolžni dotakniti tudi kot institucija, torej kot Zavod Radio Študent, čigar ustanovitelj in eden glavnih finančnih virov je ŠOU. Naši novinarji so namreč med svojim raziskovalnim delom prišli do zanimivih informacij glede izobraževalnega programa za svoje bodoče poslance in poslanke, ki ga izvaja ena izmed študentskih skupin.

To izobraževanje je, kot dokazujejo priložena fotografija in poročanje virov, med drugim sovražno naravnano tudi do našega zavoda. Jasno je, kam v splošnem vodijo politike, ki ne morejo funkcionirati, ne da bi si ustvarile zunanjega sovražnika, in vsekakor menimo, da tovrstni pristopi, ne glede na to, kdo je njihova tarča, v študentsko politiko ne spadajo. Pri tem konkretnem primeru pa še bolj zbode v oči dejstvo, da je sovražnost utemeljena na popolnih neresnicah, predsodkih in teorijah zarote: Radio Študent pač ne nastopa kot študentska stranka, ne financira poslanca Iskre Jureta Novaka in ne organizira gverilskih akcij. Nadalje, sovražnost je naperjena proti zavodu, ki je finančno odvisen od študentskega proračuna, o katerem bodo med drugimi odločale ravno tiste osebe, ki so bile s to sovražnostjo indoktrinirane. Omeniti velja še dejstvo, da je v zadnjih letih izumrla celo praksa predstavitve delovanja zavodov ŠOU pred sprejemanjem proračuna, na kateri bi poslancem in poslankam našo dejavnost lahko predstavili na drugačen način, kot jo očitno zaobjema predvolilno izobraževanje.

O tem, kdo je "sam sebi namen", kot se nam med drugim očita, in o tem, kdo smotrno porablja študentski proračun, bi se seveda dalo razpravljati. Na Radiu Študent dnevno proizvedemo 17 ur radijskega programa, ki ga trenutno ustvarja več kot 230 aktivnih sodelavcev in sodelavk. Vsako leto izobrazimo več kot 40 novih sodelavcev. Večina posameznikov je na odgovorne funkcije znotraj zavoda za omejen mandat demokratično izvoljenih s strani radijske skupnosti. Organiziramo številne javne dogodke, pokrivamo prezrte družbene tematike in skušamo biti nasploh odgovorni do širše skupnosti, ki ji pripadamo. Smo ena najbolj prepoznavnih dejavnosti študentske organizacije (več študentov pozna samo še sistem subvencionirane študentske prehrane), kar je ugotovila tudi raziskava, ki so jo naročili v ŠOU. Financiranje s strani ŠOU pa se je kljub temu v zadnjih dveh letih zmanjšalo iz 250 tisoč na 150 tisoč evrov.

Zakaj je Radio Študent trn v peti določenim študentskim strukturam, lahko le ugibamo. Najbrž jim ni najbolj všeč to, da smo prav na Radiu Študent razkrili mnoge problematične prakse študentskega organiziranja. Bi se morali zaradi tega počutiti krive? Mislimo, da ne. Financiranju s strani ŠOU navkljub menimo, da modra politika financiranja medijev nikoli ne bi smela pogojevati z nekritičnim poročanjem. Nasprotno: tovrstni finančni viri so predpogoj neodvisnega novinarskega poročanja.

Zato bodočo generacijo študentskih politikov pozivamo, da ne pozabijo na najstarejšo neodvisno radijsko postajo v Evropi ter na zavod, ki v celotni študentski organizaciji vključuje največ sodelavcev in sodelavk, ter proizvede največ vsebine, ki dosega zavidljive kakovostne standarde. Menimo, da je Radio Študent ena tistih organizacij pod okriljem ŠOU, ki najbolj neposredno udejanja študentski interes, kot je ta opredeljen v 4. členu obstoječega ZSKUS. Novi generaciji študentske politike skratka sporočamo: Radio Študent je potrebno financirati, četudi ga ni mogoče kupiti ali prodati. Upamo, da bomo glede osnovnega razumevanja vloge Radia Študent z novo izvoljenimi študentskimi strukturami stali na istih bregovih ter si bomo skupaj prizadevali za ohranitev, pa tudi nadaljni razvoj našega radia.

*Z našim odzivom na potek izobraževanja bodočih študentskih funkcionarjev smo načrtno počakali do konca volitev, saj nismo želeli, da bi bil ta razumljen kot del kampanje, ali bi kakorkoli vplival na volilne rezultate.

Zavod Radio Študent,

V torek, 25. oktobra, 2016