Ob dvomesečni obletnici začetka kampanje Pomagam na bone smo na Radiu Študent organizirali novinarsko konferenco pred dnevnim centrom Kraljev ulice. K besedi in udeležbi smo poleg medijev in splošne javnosti povabili predstavnike Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter predstavnike Študentsko organizacijo Slovenije kot dva akterja, ki bdita nad trenutnim sistemom študentske subvencionirane prehrane. V imenu ministrstva je spregovoril državni sekretar Dan Juvan, Študentska organizacija Slovenije pa se je na naše povabilo odzvala s sledečim zapisom: 

»Spoštovani,

hvala za povabilo, a se zaradi že predhodno planiranih obveznosti predsednik Študentske organizacije Slovenije jutrišnje novinarske konference žal ne bo uspel udeležiti. Na ŠOS sicer menimo, da študentska prehrana ni način za reševanje posledic nezadostnih ukrepov odločevalcev na področju brezdomstva in sociale, zato upamo, da boste problematiko socialne zaščite brezdomcev naslovili tudi na relevantne državne institucije.

Lep pozdrav,

Študentska organizacija Slovenije«

V nadaljevanju v celoti objavljamo govor pobudnic kampanje, v zvočnem posnetku pa lahko prisluhnete tudi ostalim govorom na konferenci. 

*****

Smo novinarke Radia Študent, ki s kampanjo Pomagam na bone že okrogla dva meseca enkrat tedensko s svojimi subvencijami prevzemamo sendviče »na bone« in jih doniramo Kraljem ulice. Z akcijo želimo opozoriti na nevzdržnost trenutnega sistema študentske subvencionirane prehrane in iz nastale situacije izcimiti kanček dobrega – pomagati sočloveku.

Subvencionirana študentska prehrana, imenovana tudi »študentski boni«, se v 33 letih svojega obstoja približuje točki popolne izčrpanosti. Subvencija in doplačilo, ki ga študent plača za posamičen obrok, se iz leta v leto višata, število ponudnikov prehrane pa se manjša. Po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Študentske organizacije Slovenije se je od leta 2014 število ponudnikov subvencionirane študentske prehrane skoraj prepolovilo – zmanjšalo se je iz 469 na 238.

Da ministrstvo v sistemu obdrži karseda širok nabor ponudnikov, se mora uklanjati željam ponudnikov po čim večjem zaslužku. Maksimalna cena obroka, ki jo gostinci lahko zaračunajo študentom, je tako v letu 2023 skočila iz 7 na 9 evrov. Skozi leta pa naraščajo tudi doplačila, ki jih morajo študenti poleg koriščene subvencije plačati sami. Trenutno znaša maksimalno doplačilo 4,90 evra, tej ceni pa se približuje veliko ponudnikov, saj znaša povprečno doplačilo študentov 3,62 evra. Ta znesek se morda sam po sebi ne zdi nujno tako visok, vendar pa študentom, ki preživljajo cele dneve na fakultetah in v študijskih knjižnicah ter se morajo posledično celo večkrat dnevno prehranjevati izven svoje kuhinje, če jo v svojih študentskih nastanitvah sploh imajo, tako visok odliv denarja lahko predstavlja stisko. Obroke brez doplačila ponuja le peščica ponudnikov študentske prehrane, med drugim Žito. Za peščico takšnih ponudnikov smo hvaležni, a hkrati iz lastnih izkušenj vemo, da samo od sendvičev ni mogoče živeti zdravo, pač pa so lahko ti le občasen nadomestek toplega, polnovrednega obroka.

Zaradi pomanjkanja raznolikosti ponudbe in previsokih cen, ki jih študent plača za uravnotežen obrok, so študentski boni vedno bolj nedostopni, posledično pa jih mesečno veliko ostane neporabljenih. Od povprečno 21 bonov, ki mesečno pripadajo upravičencu (torej en bon na delovni dan), jih povprečni študent ali študentka porabita 6 do 7. V povprečju tako 14 do 15 subvencij na osebo vsak mesec »spuščamo v zrak«. Ker je upravičencev za subvencionirano študentsko prehrano letos skoraj 60.000, je to dobrih 10 milijonov subvencij letno ali več kot 41 milijonov evrov neporabljenih subvencij.

Poleg študentske populacije, ki se sooča z vse večjo prehransko negotovostjo, se družba tudi na splošno spopada z vse večjimi socialnimi stiskami. Nekje na drugem koncu spektra organizacije, ki se s tem ukvarjajo, ugotavljajo vse večji porast vidnega in prikritega brezdomstva. Na ulici je vsak dan več ljudi, ki nimajo strehe nad glavo oziroma varnega in ustreznega bivališča. Ti ljudje so lahko tudi kar se tiče prehrane prepuščeni dobri volji dobrodelnih organizacij in posameznikov. Dnevna centra Društva Kralji ulice in Društva Vincencijeve zveze dobrote pokata po šivih, vsak dan pa so opazne tudi dolge vrste za hrano pred ljubljanskim zavetiščem za brezdomne. S tem zavedanjem želimo svoje odvečne študentske bone preusmeriti nekam, kjer lahko ponudijo vsaj nekolikšno pomoč v lajšanju prehranske negotovosti.

Enkrat tedensko smo in bomo s svojimi subvencijami prevzeli sendviče in jih donirali Kraljem ulice. V Ljubljani namreč brezdomni med delovnim tednom lažje najdejo topel obrok, med vikendom pa različne menze ali prostori, kjer bi lahko dobili brezplačno hrano, ne delujejo. Akcije deljenja sendvičev zato potekajo ob petkih in brezdomnim tako tudi za vikend ponudijo vsaj en obrok.

Pobudnice in pobudniki kampanje se zavedamo, da porabiti naše odvečne študentske bone za nakup sendvičev za Kralje ulic ni idealna rešitev, ni niti blizu, je pa eden od možnih obližev, ki jih lahko nalepimo na ogromno rano, ki je prehranska negotovost.

Ob tem želimo odpreti javno razpravo o tem, kako sistem subvencionirane študentske prehrane popraviti. 41 milijonov letno je več kot zadostna vsota denarja, da bi bile spremembe povsem na dosegu roke, če bi bila država res odločena ta denar nameniti študentom, namesto da večino predvidenih financ vsako leto vrača v splošni državni proračun oziroma jih iz njega niti ne počrpa. Med drugim bi lahko:

• razmislili o možnosti koriščenja subvencij za nakup sestavin v trgovinah,
• zakonsko postavili fiksirano zgornjo mejo doplačila in skupaj z inflacijo dvigovali samo subvencijo, namesto da se doplačilo povišuje iz leta v leto,
• gradili in ustanavljali javne menze, ki vsem študentom nudijo cenovno dostopne obroke, pri čemer država lahko zagotavlja ustrezno raven kakovosti in hranilne ustreznosti obrokov (iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da se letno največ subvencij porabi v McDonald’su in Žitu, ki nudita hitro in ne najbolj zdravo prehrano)
• dodatno razpisno privilegirali in subvencionirali zasebne menze, ki obroke nudijo z nižjim doplačilom.

To so nekatere ideje, ki so zrasle na našem zelniku in na zelniku naših študentskih kolegov in kolegic, prepričane pa smo, da je smiselno vsako od njih spričo trenutnega razpadanja sistema še enkrat resno ovrednotiti in skupaj poiskati še kakšno.

*****

Govor odgovornega urednika Radia Študent Vida Beštra, v katerem je naslovil vse težje življenjske pogoje študentov, poudaril, da so zaradi starostne strukture Radia Študent problemi študentov naši problemi, in podprl predloge sprememb.

*****

Govor odgovornega urednika revije Kralji ulice Žana Nikoliča, v katerem je opisal aktualno brezdomsko situacijo v Ljubljani. Povedal je, da številke vidnega in prikritega brezdomstva rastejo ter da je med brezdomci vse več mladih. Izrazil je upanje, da bo vlada kmalu sprejela že pripravljeno Strategijo za preprečevanje brezdomstva. 

******

Govor državnega sekretarja Dana Juvana, v katerem je povedal, da je prišel podpret akcijo in dodal, da je vlada prišla do retoričnih sklepov, da bi bilo najbolje graditi javne menze. Ob tem je opozoril, da ministrstvo za delo ni pristojno za gradnjo menz in pozval šolski resor in Univerzo, da se prijavijo na razpis ministrstva za delo, pridobijo sredstva in ustanovijo javne menze. 

*****

Fotografije tiskovne konference (vir: Mirt Bezlaj)