Odziv na poročanje o dogodku v Tovarni ROG
Poročanje o včerajšnjem nasilnem dogodku v prostorih Tovarne ROG, v katerem je eden izmed uporabnikov Tovarne Rog drugega zabodel v nogo, zahteva odziv. Predstavlja namreč primer neprofesionalnega poročanja o pripadnikih manjšin kot tudi primer hitrega širjenja novice, ki utrjuje negativne stereotipe o manjšinah.
O dogodku je med prvimi poročal časopis Dnevnik. V uvodnem odstavku članka lahko izvemo, da je napadalec “del problematične skupine tujih državljanov iz severnoafriških držav”. Pri tem se poraja vprašanje, zakaj je ta informacija v članku potrebna. Navajanje državljanstva, etnične ali verske pripadnosti storilcev pri poročanju o kaznivih dejanjih namreč predstavlja nevarnost utrjevanja negativnih stereotipov o pripadnikih teh skupnosti. Zato v priročniku za novinarje, ki je nastal v okviru projekta Spoštuj besede - etično novinarstvo proti sovražnemu govoru, v katerem je med več kot 150 mediji iz osmih evropskih držav sodeloval tudi Radio Študent, lahko preberemo: “Zapomnite si, da je treba občutljive informacije (npr. rasno/etnično poreklo; verska, filozofska ali druga prepričanja; pripadnost politični stranki ali sindikatu; zdravstvene in spolne informacije) omeniti samo, če so nujne zato, da bi občinstvo novico razumelo.”
Za razumevanje včerajšnjega kaznivega dejanja v Tovarni ROG, kar lahko razberemo tudi iz Dnevnikovega članka, informacija o državljanstvu in etnični pripadnosti storilca ni potrebna. Storilec je ranjenega zabodel, ker mu je slednji skušal preprečiti vstop v enega izmed prostorov, in ne zaradi razlogov, ki bi bili povezani z njegovim državljanstvom ali etnično pripadnostjo. Zato navedba državljanstva v uvodnem stavku in kasneje še enkrat v članku s stališča novinarske etike ni dopustna.
Ta dogodek je v roku nekaj ur dobil odmev tudi v drugih medijih. Nova24 je opis storilca iz “državljana iz severnoafriških držav” spremenila v “napadalca ‘arabskega videza’”, “problematično skupino” pa v “nevarno skupino”. Tovrstno senzacionaliziranje novice o kaznivem dejanju, ki ga je povzročil tujec v medijih, ki slovijo po ksenofobnem poročanju, je s stališča novinarske etike in profesionalnih standardov še toliko bolj nedopustno, a povsem predvidljivo. Članek na Nova24 je do danes dopoldne na Facebooku prejel 62 všečkov in drugih odzivov, nekaj čez 30 komentarjev, deljen pa je bil 26-krat. Več kot 30 odzivov je bil članek deležen tudi na Twitterju. Novico z Nova24 so hitro povzeli tudi v Reporterju ter v Demokraciji, kjer je bil naslov še nekoliko bolj nestrpen: “Pozor, Slovenci, prišleki začeli klati! Podivjani Mohamed sredi Ljubljane napadel z nožem in ranil moškega!”.
Dnevnikov članek pa se je pojavil tudi na največjem slovenskem forumu med.over.net, kjer so se uporabniki naslajali nad tem, da bodo “levake” iz Roga vrgli migranti. V odsotnosti natančnih podatkov o dosegu konkretnih člankov je glede na doseg omenjenih spletnih strani vseeno varno sklepati, da je v manj kot 24 urah novica dosegla več 10 tisoč ljudi, z vsako reprodukcijo pa se je poudarjanje migrantskega statusa storilca stopnjevalo.
V priporočilih projekta Spoštuj besede med drugim lahko preberemo še: “Ne pozabite, da je kontekst bistvenega pomena. Ne poročajte le o aktualnih dogodkih in posledicah, temveč tudi o osnovnih vzrokih, ki pogosto nimajo nič opraviti s posameznikovo etnično ali versko pripadnostjo.” In če je v konkretni situaciji karkoli, kar je povezano z etnično pripadnostjo, je to kontekst afriških migrantov, ki v Evropi po večini niso upravičeni do azila, kar jim onemogoča socialno varnost, zaposlitev in ostale ugodnosti, ki jih večina razume kot samoumevne. V tovrstni situaciji so te osebe prisiljene v sivo ekonomijo, prav tako pa so strukturno bolj nagnjene k psihičnim motnjam in odvisnostim, ki izhajajo iz njihove negotove situacije. Poleg tega v omenjenih člankih manjka tudi vsak kontekst orisa zapletenih odnosov znotraj Rogovske skupnosti. Ti spori nimajo nič opraviti s posameznikovo etnično ali versko pripadnostjo. Poleg ksenofobnih odmevov v desno usmerjenih medijih je zaskrbljujoče dejstvo, da se tovrstne novinarske prakse očitno širijo tudi na nekatere bolj kredibilne slovenske medije, kot je denimo Dnevnik.
Dodaj komentar