Študentska organizacija Univerze v Ljubljani že 8 mesecev novinarkam Radia Študent prepoveduje javni video prenos in zvočno snemanje sej študentskega zbora. Na zadnjih dveh majskih sejah pa so nam snemanje fizično omejili celo tako, da so nad nas in študente, ki so se seje udeležili v živo, poslali varnostnike! To razumemo kot grobo omejevanje novinarskega dela in omejevanje javnosti!

Novinarji Radia Študent smo edini, ki redno spremljamo in poročamo o dogajanju na sejah študentskega zbora ŠOU. Zato se čutimo dolžne javno obelodaniti način in razloge, s katerimi našim novinarjem ŠOU otežuje opravljanje novinarskega dela.

Seje študentskega zbora smo zadnja tri leta v živo prenašali na Radiu Študent. O novih omejitvah so najprej predstavniki ŠOU novinarja obvestili na 8. redni seji konec oktobra 2023, ko so snemalni ekipi Radiotelevizije Študent  nekaj ur pred začetkom seje prepovedali video prenos. Na 11. redni seji 16. novembra so novinarki prepovedali še zvočno snemanje seje s snemalko. Ko smo na aprilsko sejo novinarke prišle s snemalno opremo, so sejo koalicijski poslanci protestno zapustili in je bila seja zaradi nesklepčnosti prekinjena.

Po besedah predstavnikov ŠOU je razlog prepovedi video in zvočnega snemanja in prenosa sej varovanje osebnih podatkov nekaterih poslancev in poslank, ki naj bi umaknili soglasje do snemanja. Pisno nam je to s sklicevanjem na evropsko uredbo o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in na Zakon o varstvu osebnih podatkov potrdil tudi direktor ŠOU Andrej Klasinc. 

Novinarke in novinarji Radia Študent na to ne pristajamo. 

Poslanci in poslanke študentskega zbora naj bi imeli svoje mesto v študentskem zboru, ker jih je izvolila množica študentov in študentk! So torej predstavniki študentske javnosti in so v službi študentske javnosti. Študentski poslanci so javne osebe in izjave, ki jih podajo na seji, so po vsebini javne narave in se tičejo vseh študentov in študentk.

V primeru, da bi bili osebni podatki nenapovedano izpostavljeni, bi jih lahko namesto vnaprej prepovedanega celotnega prenosa sej še vedno naknadno izločili iz posnetka. Ker pa so seje javne, že samo razpravljanje o osebnih podatkih na seji pomeni njihovo razkritje javnosti, tudi če se sej ne snema. Vnaprejšnja in popolna omejitev snemanja in prenašanja je tako nesorazmerna omejitev javnosti sej študentskega zbora in novinarskega dela.

Omejevanje novinarskega dela pri obveščanju javnosti in onemogočen video prenos sej pomenita ponovno skrivanje dogajanja v študentskem zboru, ki naj bi deloval v javnem interesu, v zasebno sfero 42 poslancev in poslank! 

Študentje in študentke so sicer na sejah lahko fizično prisotni. Zaradi prostorske omejenosti Kampusa in časovne komponente pa je nerealno pričakovati, da bo sejo fizično spremljalo več tisoč študentov. Po novem pa vstop v sejno sobo omejujejo tudi varnostniki. ŠOU s študentskim denarjem plačuje varnostno službo, da ta vsakemu obiskovalcu in novinarjem pregleda torbo in prepreči vnos kamer na sejo.

Absolutna prepoved snemanja celotnih sej ni utemeljena, saj funkcionarji ŠOU ne govorijo o zasebnih zadevah – četudi bi to počeli na sejah, pa bi zasebne zadeve s tem že sami in po lastni odločitvi naredili javne. Na ŠOU trdijo, da nimajo druge izbire, kot da onemogočijo snemanje in prenos sej, vendar po zagotovilu informacijske pooblaščenke izbiro imajo. ŠOU je pri svojih utemeljitvah za prepoved sej tudi v nasprotju s svojimi lastnimi akti, kar je potrdila tudi informacijska pooblaščenka v mnenju iz 6. decembra 2023. Namreč v samem Poslovniku študentskega zbora piše, da se seje lahko snema s sredstvi za pridobivanje video zapisa in objavlja na spletu.

Ker s tem, da našim novinarjem otežujejo poročanje s sej, posegajo v pravico javnosti do obveščenosti, zahtevamo umik prepovedi snemanja sej.

***

Izjava Sindikata novinarjev Slovenije v podporo Radiu Študent, 11. junij 2023

Skoraj natanko pred letom dni smo stali ob uredništvu in sindikatu Radia Študent in podprli njuno zahtevo, da ljubljanska študentska organizacija razkrije za javnost pomembne informacije o tem, kako porablja denar. Tokrat skupaj opozarjamo, ker ŠOU v Ljubljani, ki je ustanovitelj RŠ, ne dovoljuje več javnega video prenosa sej študentskega zbora, prav tako novinarjem RŠ onemogoča zvočno snemanje sej, in to celo z varnostno službo.

Javnost in s tem vidnost sej študentskega zbora, ki je najvišji organ študentske organizacije, je temelj zagotavljanja njenega odgovornega ravnanja, to je osnovni pogoj za opravljanje novinarskega dela kot nadzora nosilcev moči v družbi, v tem primeru tistih, ki vodijo študentsko organizacijo z nekaj milijonskim proračunom, ki ji ga zagotavljajo prav študentke in študenti. Kakršno koli omejevanje tega ni mogoče razumeti drugače kot skrivanje in odrivanje študentk in študentov od študentskih politik organizacije. To je tudi v nasprotju z idejo, zapisano v njenem temeljnem ustanovnem aktu. V njem piše, da je študentska organizacija demokratično organizirana avtonomna skupnost, ki zastopa interese študentov in se zavzema za njihovo uresničevanje. Kaj drugega kot omogočiti javnost sej v najširšem pomenu, bi bilo tako v nasprotju s tem aktom.

***

Izjava Društva Novinarjev Slovenije

V Društvu novinarjev Slovenije že nekaj časa z zaskrbljenostjo spremljamo oviranje Radia Študent pri poročanju o Študentski organizaciji univerze v Ljubljani. Ta konsistentno ovira poročanje o njenem delovanju ter pri tem uporablja različne in vse bolj problematične vzvode.

Kot novinarke in novinarji Radia Študent opozarjajo že od začetka leta, ŠOU od oktobra lani ne dovoljuje več javnega video prenosa sej Študentskega zbora. To se nam zdi nedopustno, ne zgolj z vidika omejevanja novinarskega dela, ampak tudi z vidika občih principov delovanja predstavniških teles. 

Seje Študentskega zbora morajo biti po statutu ŠOU javne. Snemanje izjav je pomembno za delo vseh novinark in novinarjev, omejevanje snemanja pa preprečuje pripravo avdio in avdiovizualnih prispevkov, torej tudi poročanja, tudi če je novinarkam in novinarjem formalno dovoljeno fizično spremljanje sej. 

ŠOU se sicer sklicuje, da zakonodaja na področju varovanja osebnih podatkov zvočno ali audiovizualno snemanje seje dopušča le ob soglasju vseh prisotnih v dvorani. Po našem mnenju je to zloraba zakonodaje o varovanju osebnih podatkov in zasebnosti. Tudi v drugih predstavniških telesih, ki so zakonsko urejena, so izvoljeni predstavniki in funkcionarji javne osebe. In v tem nimajo pravice do uveljavljanja zasebnosti pri opravljanju svoje javne funkcije. Ob tem pa ima Študentski zbor možnost, da zapre za javnost tiste točke, ki bi obravnavale poslovne tajnosti ali vsebine, ki bi razkrivale osebne podatke oseb, ki niso v nobenem pogledu javne osebe. To je tudi njihova dolžnost, saj so vse seje, kot rečeno, javne. 

Delo novinark in novinarjev Radia Študent, ki poročajo o delovanju ŠOU, je v jasnem javnem interesu in še posebno v interesu študentk in študentov univerze v Ljubljani. Vse javne institucije morajo omogočiti poročanje medijev o njihovem delovanju. To je v interesu celo institucij samih, saj se tako vzpostavlja zaupanje v te institucije in preprečuje, da bi jih izkoriščali zasebni interesi. 

Dejanja ŠOU v primeru Radia Študent pa so še toliko bolj sporna, ker je ŠOU hkrati ustanoviteljica Zavoda Radio Študent in tako onemogoča delo svojemu lastnemu zavodu. 

Naj opozorimo še, da je delo novinark in novinarjev Radia Študent pri poročanju o ŠOU splošno priznano. Univerzitetna redakcija Radia Študent je prav za to delo nagrajena z nagrado Čuvaj/Watchdog leta 2021 v kategoriji mladih novinarjev, ki jo podeljuje Društvo novinarjev Slovenije. Zato moramo ponovno poudariti svojo zaskrbljenost in razočaranje, da je to novinarsko delo še vedno tako onemogočeno.