PROTI MILITARIZACIJI IN PROTI OGRAJI

1. Ustavni spor

Prvopodpisniki pobude volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma o 21. 10. 2015 v Državnem zboru sprejetem Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi (ZObr-E), s katerim so pripadniki Slovenske vojske dobili nova, izjemna in civilnorepresivna pooblastila pri širšem varovanju državne meje, smo skladno z obvestilom predsednika Državnega zbora Republike Slovenije, št. 005-02/15-2/7, EPA 822-VII, dne 29. 10. 2015, v predpisanem roku 11. 11. 2015 sprožili ustavni spor zoper Sklep o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi, sprejet v Državnem zboru 4. 11. 2015 in objavljen v Uradnem listu RS, št. 83/2015.

Prvopodpisani pobudniki iz Uredništva Radia Študent smo z vložitvijo več kot 2500 potrebnih podpisov za zahtevo za razpis referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi dosegli pomemben cilj, da ta očitno protiustavna in tudi v praksi povsem nepotrebna, a kot precedens lahko nevarna uporaba vojske za policijske namene ni stopila v veljavo kar brez odpora, kot nekaj samoumevnega. S tem se je omogočilo vsaj malo javne razprave, v kateri je več strokovnjakov z različnih področij osvetlilo spornost novele Zakona o obrambi v več pogledih.

Državni zbor je Sklep o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi sprejel dva dni po začetku s strani predsednika DZ Milana Brgleza določenega 35-dnevnega roka (2. 11. 2015–6. 12. 2015) za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov za referendumsko zahtevo, ob tem pa se je skliceval na 1. alinejo 2. odstavka 90. člena Ustave RS, ki ne dopušča referenduma »o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč«.

Vloga oboroženih obrambnih sil (pri nas: Slovenske vojske) je zaradi možnih zlorab vojske za poseganja v temeljne človekove pravice posameznikov (državljanov in tujcev) tako pomembna in občutljiva, da se mora njeno zakonsko urejanje v demokratični in pravni državi še posebej strogo gibati v ustavno začrtanih okvirih. Že sedanji četrti odstavek 37. člena ZObr (vnesen z novelo leta 2004) ni v skladu z ustavno določeno funkcijo vojske, ker že po njem lahko vojska "sodeluje s policijo pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja ..., pri čemer pripadniki SV nimajo policijskih pooblastil". Po 124. členu Ustave RS je namreč ustavna funkcija "obrambe države" in s tem Slovenske vojske (ni važno, ali na mejah ali v notranjosti države) "obramba nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja" – to pa brez vsakega dvoma pomeni obrambo državnega ozemlja pred zunanjim napadalcem, ki bi želel ti dve vrednoti ("nedotakljivost in celovitost državnega ozemlja") ogroziti, nikakor pa to ne pomeni "varovanja državne meje" pred nezakonitim prehajanjem civilistov (posameznikov ali množic), v tem primeru beguncev in drugih migrantov. Slednje je nekaj popolnoma drugega – in v pristojnosti policije, ne vojske.

Državni zbor je sicer že med sprejemanjem Zakon o dopolnitvi Zakona o obrambi (ZObr-E) in kasneje Sklepa o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi zavzel stališče, da gre za nujen ukrep za zagotovitev varnosti. Toda ker 124. člen ustave določa, da »pri zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja«, trdimo, da je Zakon o dopolnitvi Zakona o obrambi (ZObr-E) kot ukrep, ki naslavlja humanitarno krizo, nesorazmeren odziv na dejansko stanje in v nasprotju s 124. členom Ustave, kot tak ničen. Zato zoper Sklep o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi sprožamo ustavni spor in Ustavnemu sodišču RS predlagamo, da ga razveljavi in omogoči nadaljevanje zbiranja potrebnih 40.000 podpisov za zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi (ZObr-E), z naslednjim referendumskim vprašanjem:

Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o dopolnitvi Zakona o obrambi (ZObr-E), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 21. 10. 2015?

2. Pobuda Varuhu človekovih pravic RS za predloga za oceno ustavnosti 37. a-člena in četrtega odstavka 37. člena Zakona o obrambi (ZObr-E)

Prvopodpisani pobudniki iz Uredništva Radia Študent smo o Pobudi volivcev za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi (ZObr-E) in o morebitni neustavnosti natančno neopredeljenih in nedoločenih civilnorepresivnih pooblastil, ki jih bo po uveljavitvi slovenskim poklicnim vojakom na ozemlju Republike Slovenije omogočal Zakon o dopolnitvi Zakona o obrambi (Zobr-E), opravili razgovor s predstavniki Varuha človekovih pravic RS.

Ker se po našem mnenju z odločitvijo, da se pripadnikom SV lahko podelijo tudi posebna civilnorepresivna pooblastila, v Republiki Sloveniji v temeljih spreminja z Ustavo določena vloga obrambnih vojaških sil, smo 9. 11. 2015 na naslov Varuha človekovih pravic RS naslovili Pobudo za predlog za oceno ustavnosti 37. a-člena in 4. odstavka 37. člena Zakona o obrambi (Zobr-E). Tej pobudi priloženi Predlog za oceno ustavnosti 37. a-člena in 4. odstavka 37. člena Zakona o obrambi (s predlogom za začasno zadržanje izvrševanja spornih kazenskih določb) je pripravil mag. Matevž Krivic.

3. Podpora volivk in volivcev

Pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi (ZObr-E) je v roku sedmih dni od uveljavitve zakona v Državnem zboru s podpisi podprlo 2517 volivk in volivcev. Do uveljavitve Sklepa o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi 4. 11. 2015, torej v prvih dveh dneh s strani predsednika DZ Milana Brgleza določenega 35-dnevnega roka (2. 11. 2015–6. 12. 2015) za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi (ZObr-E), je na naslov Radia Študent prispelo sedemindvajset (s številko 27) na upravnih enotah overjenih podpisov oziroma Podpor volivk in volivcev zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi (ZObr-E).

Vsem, ki so pobudo Proti militarizaciji kljub medijskemu in političnemu enoumju, s katerim je bila v slovenski javnosti sprejeta, kakorkoli podprli in prepoznali, da se z uveljavitvijo Zakona o dopolnitvi Zakona o obrambi (ZObr-E) begunce in nenadzorovane prehode državne meje izkorišča za militarizacijo slovenske družbe in države, ki naj bi jo konec osemdesetih let prejšnjega stoletja utemeljila prav mirovniška civilna gibanja za demokracijo in človekove pravice, se iskreno zahvaljujemo za razumevanje in podporo.

4. Proti militarizaciji in proti ograji

Prvopodpisani pobudniki zahteve za zakonodajni referendum o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi (Zobr-E) do sedaj prisotnosti Slovenske vojske na meji v skladu z obstoječo zakonodajo za logistično pomoč humanitarnim organizacijam, Civilni zaščiti in Policiji nismo nasprotovali, toda še naprej ostajamo prepričani, da za izvajanje civilnorepresivnih pooblastil, ki jih bo po uveljavitvi slovenskim poklicnim vojakom na ozemlju Republike Slovenije omogočal Zakon o dopolnitvi Zakona o obrambi (Zobr-E), pripadniki SV niso opremljeni in usposobljeni.

Militarizacija slovenske družbe in države se v zadnjih dneh nadaljuje in povečuje, slovenske obrambne sile pa na meji s Hrvaško namesto opravljanja humanitarnih nalog pomoči beguncem postavljajo t. i. tehnične ovire oz. ograje. Republika Slovenija tako še naprej ne ravna v skladu z Ustavo RS, saj pri zagotavljanju varnosti ne izhaja predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja.