Ministrstvo za kulturo v šibki in zavajajoči objavi, ki je bila na Twitterju objavljena 11. 6., ob robu ReŠolucije 2021, manifestacije za Radio Študent ob rezultatih razpisa za sofinanciranje medijskih vsebin, na katerem za programsko podporo najstarejši neodvisni študentski radijski postaji v Evropi ne namenja sredstev, znova izkazuje popolnoma zgrešeno razumevanje družbene vloge medijev ter eklatantno nerazumevanje programov posebnega pomena in smisla državne podpore kvalitetnim nekomercialnim medijem. Poleg tega je ob opletanju z nekontekstualiziranimi številkami razvidno nepoznavanje tako delovanja Radia Študent kot lastne vloge na medijskem področju, da ne omenjamo nepoznavanja samega razpisa.

Že prva navedba o prijavi dveh projektov na razpis za sofinanciranje medijskih vsebin je neresnična. Prijava radijskih oddaj Kontrola leta v srbskem jeziku je namreč prijava producenta Srbskega kulturnega centra Danilo Kiš, ki sodeluje z Zavodom RŠ pri produkciji oddaj in mu v programu RŠ zagotavljamo tudi njihovo predvajanje, nikakor pa ne moremo sprejeti razlage, da gre za enega od dveh prijavljenih projektov programa RŠ kot programa posebnega pomena. Gre namreč za popolno poenostavitev v razumevanju umestitve prijave nefinanciranih jedrnih programskih vsebin RŠ v sam razpis, prijavi pa sta neprimerljivi.

Kot smo navedli že v izjavah za javnost, je bila prijava programskih vsebin z naslovom Urbana študentska medijsko-izobraževalna platforma po svojem obsegu ter raznolikosti in kakovosti vsebin popolnoma primerljiva s prijavo programa v letu 2020, pri čemer je skupno točkovanje takratne komisije znašalo 451 točk od 575 možnih, točkovanje tokratne komisije pa 335 točk od 575 možnih. Zelo očiten je tudi izjemen razkorak med letošnjimi ocenami posameznih članov strokovne komisije, kar le še dodatno kaže na politično arbitrarnost ocenjevanja določenih članov komisije. Gre za projekt, ki skupno zajema kar 3.080 oddaj programa uredništva oziroma več kot 650 ur programskih vsebin petih uredništev s področja kulture in umetnosti, pa tudi civilne družbe in manjšinskih skupnosti, znanosti ter politike. Gre zlasti za področja in tematike, ki so v ostalih medijih zapostavljene, v pomembni meri pa tudi za produkcijo vsebin, ki so v razpisu posebej izpostavljene kot ciljne. Vztrajamo pri visoki kvaliteti prijavljenih vsebin, edina sprememba pri razpisu je očitna politična opredeljenost strokovne komisije. 

Navajanje celotne nedavne zgodovine sofinanciranja RŠ iz različnih virov je prav tako nekorektno in zavajajoče. RŠ poleg osnovne radijske dejavnosti izvaja še vsakoletno avdicijsko izobraževanje, glasbeno produkcijo (Klubski maraton, festival Tresk, Afterparty itd.), multimedijsko produkcijo ter domače in mednarodne projekte, zato je prazno navajanje številk brez konteksta izjemna poenostavitev razumevanja sofinanciranja zelo raznolikih dejavnosti RŠ in popolnoma zamegli težavnost aktualne situacije v zvezi z letnim financiranjem RŠ na področju jedrne dejavnosti programa posebnega pomena. Tudi primerljivost in koherentnost teh informacij v navedbah ministrstva sta vprašljivi. V odzivu se jim podrobneje niti ne nameravamo posvečati, razen aktualnejšim eklatantno zavajajočim podatkom. Za popolnoma zavajajočo navedbo o sofinanciranju 200.000 € za RŠ iz sklada za NVO namreč stojijo naslednja dejstva: gre za sofinanciranje celotnega 27-mesečnega konzorcijskega projekta v okviru razpisa za profesionalizacijo NVO, delež tega sofinanciranja za sam RŠ znaša 100.000 € in je ciljno usmerjen v dve specifični razvojni zaposlitvi, ostalih 100.000 € pa je namenjenih sofinanciranju projektnih zaposlitev pri partnerjih, Klubu urbanega razvoja in alternative – Inde drugje (Neodvisni obalni radio) in Zavodu Mariborski radio študent (Radio MARŠ).

Sofinanciranje širokega spektra drugih dejavnosti iz virov zunaj medijskega razpisa Ministrstva za kulturo, ki so navedene, nikakor ne odvezujejo MK, da v ozir ne bi vzelo potrebe po podpori programskim vsebinam RŠ kot programu posebnega pomena – ta ni bila odtegnjena le v 20- ali 30-odstotnem deležu, ampak v celoti. Tovrstne odločitve ne moremo razumeti nikakor drugače kot napad na program RŠ.

Največjo posplošitev, ki samo dodatno kaže na nespecificirano mozaičnost prikaza virov za delovanje RŠ, pa predstavlja omemba neodplačnega radiodifuznega oddajanja, ki so ga deležni čisto vsi mediji posebnega pomena, prejema subvencij in oprostitve plačila prispevkov, ki jih je bila deležna velika večina poslovnih subjektov ob epidemiji covida-19, ter delne oprostitve plačila frekvenčnine, ki so je bili deležni čisto vsi elektronski mediji, zavezani k njenemu plačilu. Z večino omenjenih interventnih ukrepov Ministrstvo za kulturo sploh nima nobene povezave. 

Zaradi vsega tega ob strinjanju in podpori številnih tako domačih kot tujih strokovnih organizacij in posameznikov vztrajamo, da rezultati letošnjega razpisa za sofinanciranje medijskih vsebin niso plod strokovnosti, temveč kričeče nestrokovnosti in brezsramnega političnega pragmatizma, ki sodi v neke druge čase. Ker smo prepričani, da v sklopu letošnjega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin nismo bili deležni strokovne in pravične obravnave, smo 11. junija vložili tožbo na upravnem sodišču. Od ministrstva pa zaradi zavajajočih navedb pričakujemo opravičilo, preklic neresnic in pošteno obravnavo.