Bled nekoč? Številne diskoteke, ki so kipele od ljudi, "Riklijevi zdraviliščarji", redno obratujoč kinematograf, ki je v antičnem amfiteatrskem slogu z vrtljivim odrom očaral občinstvo, Zdraviliški dom, ki je postal blejski kulturni dom in središče oblikovanja vizije in prihodnosti Bleda. Bled danes? O zdraviliškem turizmu, svetovljanskem duhu in eminentnih gostih težko govorimo; diskoteke so praktično preteklost, bosonogi »zdraviliščarji« so bolj kot ne pozabljeni, kinematograf pa že dolga leta propada. Celo Zdraviliški park je ostal brez žive glasbe, programska in kulturna vsebina je poniknila v zemljo. Tako nekako kot Zdraviliški dom, ki je bil porušen dobrih šestdeset let nazaj, bojda zaradi sosednjega hotela. To so opažanja in sodbe, iz katerih je pognala želja mlade ekipe filmofilov, da bi svojemu kraju ponovno vrnila filmsko platno na prostem. Nocoj se bo na Bledu zgodila prva edicija Festivala Kino Bled, ki bo štartal zmerno – z enim celovečercem na dan in raznolikimi spremljevalnimi dogodki – a ima veliko načrtov za prihodnost. Potekal bo vse tja do nedelje.

Projekcije so brezplačne, vse se bodo pričele ob 21. uri v Zdraviliškem parku na Bledu. Zavrteli bodo naslednje celovečerce: Mala bela laž / Little White Lie (Tomás Alzamora – Čile, 2017), Nepoškodovane / The Undamaged (Miha Avguštin, Rožle Bregar, Matic Oblak, Rok Rozman – Slovenija, 2018), Polnočni kavboj / Midnight Cowboy (John Schlesinger – ZDA, 1969), Ne bom več luzerka / My Last Year as a Loser (Urša Menart – Slovenija, 2018), Sivi kamion rdeče barve / The Red Colored Grey Truck (Srđan Koljević – Srbija, 2004), Tatiči / Shoplifters (Hirokazu Koreeda – Japonska, 2018), Blues za Saro / Blues for Sara (Boris Jurjaševič – Slovenija, 1999).

V pogovoru je sodeloval Aljaž Markelj, vodja projekta Kino Bled.

Vabljeni k poslušanju ... in seveda: na Bled!