Na novičnik Radia Študent, ki ga razpošiljamo enkrat do dvakrat mesečno, se lahko prijavite na tej povezavi.

Pisma bralcev, kritike, pripombe, kakopak pa tudi pohvale sprejemamo na: @email.

Po želji jih tudi objavimo.

Spoštovane poslušalke in poslušalci,

Tresk bo!

Ne, niso nas geopolitični obeti spravili takorekoč v predverbalno katatonično stanje. Tudi ne podcenjujemo vaše intelektualne zmožnosti in vas zagotovo ne naslavljamo, kot bi se ravnokar skobacali iz zibke. Zgolj napovedujemo 17. festival Tresk, ki bo tudi letos v začetku aprila. 

Kaj nam je tega treba že zdaj, sprašujete? Do takrat je vendar še cela večnost, negodujete … No, že, saj vas bomo še spomnili (obljubimo), ampak neugodna reč je, da je rok za prijavo na tradicionalne natečaje festivala Tresk že 12. februarja … in to je natanko čez en teden. 

Zato ne bomo preveč okolišili, saj veste, kako je: Tresk ima vizualne natečaje v kategorijah najboljši glasbeni videospot, najboljše oblikovanje albuma, najboljši plakat. Letos se vrača tudi kategorija najboljše koncertne fotografije. Nagrade so, kot vsako leto, *osupljive*, žirije pa ne samo strokovne, ampak tudi očarljive ‒ a vse to ni prav nič važno: važnejša od vsega je večna (ampak res!) slava, ki pripade zmagovalcem … 

»V času, ko je poudarek na vizualnem močnejši kot kadarkoli prej, so plakati, naslovnice, videospoti in fotografije veliko več kot dekoracija. So podaljšek glasbenikovega izraza, njegov osebni pečat in most do občinstva. To prepoznavajo tudi založbe, ki se trudijo iskati načine, kako smiselno povezati zvok in sliko v celovito zgodbo. 

Vizualni natečaji, kot jih ponuja Tresk, imajo v tem kontekstu jasen cilj: ne le prepoznavati in spodbujati kakovostno lokalno vizualno produkcijo, temveč tudi povezovati ustvarjalce z drugimi akterji glasbe in založništva ter usmerjati pozornost na dejstvo, da vizualno in zvočno danes tvorita neločljivo celoto.«

- Milena Pantović, vodja vizualnih natečajev

Vodja natečajev Milena Pantović (levo), Ana Jerina, Luka Seliškar na podelitvi lanskih nagrad. 

Več o posameznih kategorijah, žirijah (oooh!), nagradah (aaah!) in pogojih sodelovanja na natečajih festivala Tresk najdete na spletni strani: tresk.si. Še najbolje pa bo, če se kar takoj prijavite!

+ Prijavi se (fotka). + Prijavi se (album). + Prijavi se (plakat). + Prijavi se (videospot). +

Najboljši plakat na natečaju 16. festivala Tresk. Delo Mateja Stupice za festival Neposlušno.

To pa še ni vse! Letos Tresk prvič razpisuje tudi zvočno kategorijo v svojih natečajih! Peščica izbrancev bo predstavljena na kompilaciji Kaboom!, ki jo bo založil ZARŠ. Kot so zapisali v besedilu natečaja, pa iščemo predvsem:

»elektronsko glasbo, ki nastaja izven institucionalnih, tržnih in žanrskih okvirov, v domačih okoljih, na osebnih računalnikih, v fragmentih, osnutkih in poskusih.«

Ker je to strašanska novotarija in čisto nepričakovano, smo Mateja Mihevca, vodjo natečaja in avtorja oddaje Modem, ki je tudi snoval razpis, soočili s številnimi vprašanji, ki se zastavljajo zainteresirani javnosti. 

RŠ preiskovalni novičnik (RŠPN): Zakaj Tresk po sedemnajstih edicijah v natečajih razpisuje glasbeno kategorijo? Zakaj se vam je zdelo potrebno, da festival glasbenega založništva, ki s svojim natečaji sicer predstavlja predvsem v glasbeni industriji/založništvu »obrobna«, »vizualna« dela in ustvarjalke, išče in predstavlja tudi glasbenice in glasbenike?

Matej Mihevc (MM): Glasbena kategorija natečaja je nastala iz želje po mapiranju, povezovanju in dolgoročnem spodbujanju skupnosti ustvarjalcev, ki v svojih spalnicah na svojih osebnih računalnikih ljubiteljsko eksperimentirajo z glasbeno produkcijo. Pri tem nas ne zanima klubska, plesna ali kakorkoli žanrsko jasno opredeljena glasba, temveč raziskovalno nagnjeni zvočni eksperimenti, ki nastajajo predvsem zaradi radovednosti. Za razliko od obstoječih iniciativ (kot so Klubski maraton, Špil Liga, DJ Seansa, Ment ipd.), ki so zasnovane predvsem z namenom spodbujanja kariernega razvoja mladih glasbenikov, je Treskov zvočni natečaj namenjen predvsem mapiranju in povezovanju scene, izmenjavi znanja, mnenj in izkušenj ter postopni izgradnji kulture neformalnega, instrumentalnega elektronskega raziskovanja.

RŠPN: V razpisu in tudi v svojem odgovoru veliko omenjate »spalnice«. Kdo je »spalnični producent«? Kako ga prepoznamo?

MM: Spalnični producent je avtor ali avtorica, ki glasbo ustvarja samostojno, praviloma doma in na računalniku, iz radovednosti in raziskovalnega impulza. Njegovo ali njeno delo je pogosto instrumentalno, eksperimentalno in procesno usmerjeno, nastaja zunaj žanrskih okvirov, institucionalnih struktur in kariernih ambicij ter je lahko namenjeno predvsem samemu procesu ustvarjanja, ne nujno javni objavi ali profesionalni rabi.

RŠPN: Kakšni so aktualni trendi v slovenski »spalnični produkciji«?

MM: O trendih v slovenski spalnični produkciji je težko govoriti, saj ne obstaja kot enotna ali jasno artikulirana scena. Namesto tega gre za niz razpršenih mikroscen in mehurčkov, ki so večinoma vezani na že obstoječe žanrske, institucionalne ali subkulturne okvire – od ambientalne in elektroakustične glasbe, beatmakerske in hiphop produkcije, trap in vokalno usmerjene produkcije, do klubsko vezanih žanrov ter noise in eksperimentalnih praks. Te skupnosti obstajajo vzporedno, a imajo med seboj relativno malo presečišč.

Čeprav bi lahko vse te prakse formalno označili kot spalnično produkcijo, večinoma niso usmerjene v tisto, kar nas pri natečaju zanima: instrumentalno, žanrsko neuvrščeno zvočno eksperimentiranje, ki ni vezano na vokal, klubsko funkcijo ali eksplicitno žanrsko opredelitev. Zdi se, da obstaja vrsta ustvarjalcev, ki delujejo zunaj oziroma na obrobju teh mehurčkov – avtorjev in avtoric, ki povečini z zvokom eksperimentirajo sami zase, izven žanrskih ali kakršnihkoli scenskih kontekstov, ter zato pogosto ostajajo nevidni in slabo umeščeni. Prav ta razpršena, težko zaznavna praksa pa predstavlja jedro interesa natečaja.

Hvala Mateju Mihevcu, avtorju oddaje Modem (MMM) in vodji prvega glasbenega natečaja Tresk, za odgovore. Na tej točki vam lahko ekskluzivno razkrijemo tudi sestavo žirije: poleg MMM bodo očarljivi žiranti in žirantke še Špela Cvetko, Žiga Pucelj, Milena Pantović ter Julek Ploski. Slednji bo na festivalu tudi nastopil, sodeloval na okrogli mizi ter vodil delavnico glasbene produkcije. 

To je to, spoštovane poslušalke in poslušalci. Prijavite se na natečaje festivala Tresk, časa imate še natanko en teden, do 12. februarja! Podrobnosti o programu festivala pa zaenkrat še ostajajo zavite v tančico skrivnosti. 

No, če boste zamudile rok za prijavo, vam še vedno ostane prijava na Klubski maraton! Prijave so odprte do ponedeljka, 16. februarja. 

Prijava s pripisom »Prijava na natečaj Klubskega maratona« naj vsebuje:

– vsaj tri avtorske avdioposnetke (format .mp3, 320 kbps),

– naslove in besedila skladb,

– kratko predstavitev zasedbe oziroma posameznika, imena in priimke vseh članov zasedbe ter lokacijo,

– ime in priimek kontaktne osebe, elektronski naslov in telefonsko številko,

– fotografijo glasbenice, glasbenika ali zasedbe.

Prijave sprejemamo na elektronskem naslovu glasbeni.urednik@radiostudent.si.