Pazi drek
Bobenčkova ulica.
Na žalost danes ne bomo govorili o tistem starem filmu in
tistemu malemu mulotu v alpskih hozent-reger hlačah. Spustili
se bomo tja nekam na Vič, kjer se bomo seznanili z eno prav
nič posebno ulico, ki sliši na ime Bobenčkova. Ulica se križa
z jugozahodno ljubljansko železniško linijo, od severa do juga
svoje naravnanosti meri dobrih sto metrov in se prav na svojem
koncu – ali pač začetku prav prijetno zašpili v enega tistih
pešpotnih železniških podhodov. Nekako jo prekriža Gorkičeva,
ki je posvečena...buhvejkomu.
Bobenčkovo ulico odlikuje redka poseljenost z jeklenimi
konjiči, potek prometa je jako demokratičen in prijazen za
pešce in kolesarje. Nekega režima niti nima, razen da se,
kot po navadi, parkira ob straneh. Ne poseduje semafornega
sistema, ker ga zaradi svoje inkluzivnosti ne rabi. Je pa v
peš –in bicikel- smislu transgresivna ulica: z malo hoje in
vztrajnosti vas v odličnem povprečnem času uspešno teleportira
iz Viča v Rožno dolino, nemara pa tudi obratno.
Ljudje, ki se tod potikajo, ponavadi pičijo v smer
bližnjega Mercatorja ali bližnje pekarne, zatorej so praviloma
opremljeni z vrečkami sz živežem, ako pa so s psi, pa jih
najverjetneje peljejo scat. Največ socialnega potenciala ima
ravno tisti mali tunel; v njem se lahko epsko zabijete v
nasprotno-smerno vozečega sokolesarja, če ne žvižgate dovolj
naglas. Tudi med pešci bi znala nastati malce zadregasta
situacija; kar je seveda odlična priložnost za družbeno –
komunikološke poskuse. Za pecanje in šlatanje, skratka.
Stalni prebivalci Bobenčkove ulice so tudi neimenovana
gostilna, tiskarna, in območni odbor SVIZ-a. Na zahodni
strani ulice si lahko med grizljanjem jabolka ogledamo
staroljubljanske vaške bajte, od katerih ena izgleda prijetno
zapuščena in kot nalašč za menjavo ključavnic v nameri
organizacije kake gverilske feštice. Nasproti pa se nahaja
nekakšen četvorček novejše, v minimalni ritem usmerjene 3
nadstropne arhitekture. Severneje, v tunelu, si človek, ki se
mu ne mudi, komot ogleda stenske poslikave, ki datirajo tudi
par desetletij v rikverc. Različni časi, različni stili –
praktičen dokaz neke vrste urbanosti Ljubljane.
Summa sumarum: Bobenčkova ulica v človeku pusti občutek
mlačnosti. Razen če so polna usta bureka.
Kadar je lako-mlačen, po Bobenčkovi ulici burekojede straši
Biga.
Dodaj komentar
Komentiraj