Prvomajska ulica

Živel! Živel! Trikrat živel prvi maj, zaenkrat še praznik dela! In v tem prazničnem duhu se bomo odpravili v Moste! Kje le bi se drugače nahajala ta ulica kot prav tam, v srcu proletarnega življa! V očesu delavstva in z rdeče plapolajočimi zastavami, ki se ob vetrovnem dnevu bohotijo ob stavbi največjega Mečkatorja v Mostah, ki ga skoraj vidimo z bližnje Proletarske! Pojdite otroci in odnesite štafeto na to kratko ulico, ki se raztega med Partizansko in Zaloško! Pojdite otroci in nikar se ne znajdite v Mariboru, ko jo boste iskali, Prvomajsko!

Ne zaustavite se ob oblaku dima dijakov na začetku ulice! Kajti oni so se uklonili režimu in se pustili podjarmiti zvitkom tobaka, ki je imel vsaj dobro namero, združiti jih v kolektiv! Moščani so nekdaj bili zastavonoše ljubljanske srednješolske smetane. Peter Lovšin - Pero kot prvi med njimi, alkoholna čast in punkovska slava mu, da je iz rodnega Kodeljevega kot feniks iz pepela ponovno vstal na Mostah in razsvetlil naše neuko uho z novimi vižami. Ne ustavite se niti na pogledu na njihovo danes prav buržujsko opremljeno jedilnico, da je niste v srednji šoli videli take!

Ne ustavljajte se niti pri prodajalni zaves čez cesto! Odkar stoji tam so bližnjo fotografsko delavnico popolnoma zaprli in preuredili v – saj ne bi verjeli – lokal, bar, zbirališče domačih odtokov za alkohol! Nikar se ne zadržujte tam, ker v lokalu nimajo ure namerno! Naokoli se govori, da jih je ničkoliko padlo v časovno luknjo in niso tistega časa nikoli nazaj dobili!

Še manj pa se ustavljajte ob sosednji zobozdravstveni ordinaciji! Iz nje vsak dan prihajajo veseli moški in ženske in samo en hiter pogled skozi okno vam bo dal vedeti, da jih do tega pripravlja nenavadno izgledajoče bitje. Tako estetsko, tako prijazno, da te kar prisili v nasmeh! Ampak pazite! Kajti veliko je ograj na vaši poti od izhoda do ceste, pa še celo na drugi strani ceste je ograja! Ograja, ki jo lahko za vojsko goden človek prepleza in se celo zapodi po progi na zadnji strani našega še vedno živečega in vsem namenjenega Gimnastičnega društva PARTIZAN!

Četudi vas stvor pri zobarju zapelje ali vas miličnik ulovi, ker niste plačali parkirnega listka, pa ste lahko mirni, dragi moji. Mirni ste lahko na tej ulici. Vsem prijatlom verjamem, da se bojo po tej ulici strumno in vztrajno sprehajali. Naj si vsak zapomni, da je potrebno včasih povedati kje te boli in koliko časa te boli ter kako te boli. Naj si vsak zapomni, da javka kot mu le moč dopušča, ako ga boli. Naj vsak ve vsaj osnovne bolezni, da bo vedel kako ravnati! Vsekakor pa naj se ne odpravi vsak v bližnji Zdravstveni dom! Ne pustite se odgnati, če sumite na angino pa vam še niso pogledali grla! Ne pustite se spoditi s pediatričnega oddelka če vas h temu še niso pozvali! Čuvajte se, kajti nihče ne bo vas čuval!

Predvsem se pa radujte otroci! Prvi maj je vendar 121. dan v letu! To je vredno praznovati in je tudi potrebno praznovati. Praznujte magari god svetega Jožefa delavca na prvi maj! Potrebno je dati malo radosti človeku ki ga je žena najbolj slavno prevarala! Naj torej živi prvi maj praznik dela! Naj imamo razlog za praznovanje!

In naj živi Prvomajska ulica! Ulica v Mostah!

Zdravstvujte, Pia N.