Posavskega ulica. 

Prav ste slišali. Ni ‘posavska’ ulica, niti ‘ulica posavja’ ne. Nahaja pa se vendarle pod tem imenom, in sicer v bližini srednjega Bežigrada. Z zahoda jo kresne Podmilščakova, z vzhoda pa Dunajska; preči pa jo malo bolj prometna Vodovodna ulica. 

Sklepati gre, da je ulica poimenovana po Ljudevitem Posavskem, težkem maderfakerju, ki je haral tod okoli v 8. stoletju krščanstva. Sicer je bil suveren takratne Panonije, a mu je hitro postalo tesno okoli jajc, ko so ga menda na francoskem dvoru hudo obtožili nečesa, nakar se je tip uprl in začel zbirati plemena z juga, vzhoda in zahoda in malce plenil po hrvaško-frankovski kneževini. To seveda ni povsem ustrezalo okoliškim suverenom, ki so paktirali z francoski imperatorjem Luji-em, zato so ga sklenili radikalno zatreti, torej ubiti.

Ljudevit pa je bil menda dosti ljudski in je zbral dovolj možadi in konjadi, da je ustavil franke pri dravi. A zjebal ga je zahod: čez Panonska vrata je uletela še ena frankovska vojska in ta ga je prisilila do tega, da je šel kuhat mulo v svojo dobro obranjeno trdnjavo v Sisku. 

Frankovska vojska, ki je bila precej številna, je podlegla štajerskim, pardon, podravskim boleznim iz bližnjih močvirij, zato so se vrnili domov. Posavcu se je izza brade smejalo, a ni se smejal dolgo – franki so se kmalu vrnili s prejšnjih treh smeri in Ljudevit je moral zbežat nekam v Srbijo. Tudi tam ni imel miru. V doglednem času je menda le pisno priznal dominanco imeratorja, a se je zapletel z umorom nekoga na srbskem dvoru, tako da se je opotekel v Benetke, kjer so ga končno dali ubiti.  

 

Kar pestra življenska zgodba. A življenje ni nič pestro, če se sprehajate po Posavskega ulici. Z boka vas napadajo socialistični bloki, z drugega ponižne malomeščanske vile, pa s prvega spet hangarske garaže, sicer pa je na ulici kar mir. Nemara zato, ker je na koncu ulice, poleg burekarne, še policijska postaja. 

A ni vse tako sivo. Tu so tudi drevesa, lepo, zložno posajena na vsako stran sicer preflikane ulice. Ravno toliko vzburi domišljijo, da si um predstavlja, da je na sredini ulici veliko zrcalo in na drugi strani gleda odsev iste ulice. Lahko pa šteješ ograje. Teh je veliko, z vsake strani polno, in bi nemara z istim gradbenim materialom postavili še par hiš na Brdu. Zato je najbolje, če res ne uživate v senci dreves, da greste kaj kmalu drugam, saj bi človek iz samega doživet-venega obupa še v gostilno stopil. Če bi v tej ulici sploh bila kakšna. 

Po Posavskega ulici je z biciklom dreke gazil Biga.