Igriška ulica

Igriška ulica spada v tolpo tistih ljubljanskih ulic, ki sestavljajo centralni del naše bele prestolnice. Najbolje jo bomo geografsko locirali, če vam kar direkt rečemo, da poteka Igriška ulica od Žmavca do Drame. Tisti nesrečneži, ki pa ne veste za obe ali eno izmed variant, pa naj povemo, da se omenjena ulica nahaja med Erjavčevo in Rimsko ulico, vmes jo seveda drakonsko preseka Gregorčičeva, zmoti pa takozvano Gradišče, ki je kot neke vrste dead end, ki konča v edini podtalni ljubljanski galeriji. Dolga je kakih 200 metrov, odvisno od kolikšne ‘mere’ ste okajeni. 

Igriška je ime bržkone dobila zaradi svoje nalimanosti na ljubljansko Dramo - častitljivo konstrukcijo, ki je koncem 18ega stoletja služila buržuaznim boemom, da so se ga tam pribijali in kegljali, nato pa - vse do danes - dela tlako kulturi in njenim brezobzirnim režiserskim komanderjem. Drama in njena stavba sta bržkone razloga, da ste nemara celo stopili na to ulico, saj so veliko ljudi avtorjeve - in okoliških generacij - tja na silo peljali gledat neko predstavo, ki kakopak ni storila travme, izkušnje ali spomina, avtor pa sem si najbolj zapomnil hišo samo. Ta vsled mnogih ruiniranj in predelav najbolj spominja na slavno domovanje Pike Nogavičke - Vilo Čira Čara. 

No, mimo kulture, ki baje konstituira narod, se lahko zelo sproščeno sprehodimo po Igriški ulici. Vtis ulice je zelo monden, če uporabimo kozmopolitantski izraz - pravi evropski vtis pusti tale ulica. Obvlada namreč peš-promet, kot prava ulica stare trdnjave Zeusove. Ta namreč poteka dovolj gosto in tekoče, avtomobilske pošasti pa so zavoljo tesnosti prisiljene  v korekten in spoštljiv odnos do ljudske drobovine, ki se mota tod okoli. Jebiga, kocke so seksi. 

Žmavca in ostalih lokalov ne bomo preveč preštevali - če še niste bili tam, pojdite tja, oblečeni v dolg dežni plašč in se ga zapijte že popoldne. V omenjeni ulici lahko tudi krčmarite v dvesto let stari gostilni, falafalite v bližnjem lokalu in se skratka komot prepustite drugim všečnostim posedovanja financ. Tisti manj podkovani v ekonomiji financ, pa toliko bolj v ekonomiji abstrakcij, dojemanja in čutenja, pa ste ali smo že večkrat prečili to ulico v včasih bolj, včasih manj diskretni maniri, večinoma v večernih urah. Zelo transparentno je tam naprimer potovati. Iz Viča, Trnowga ali z Rožne proti centru - iz Križank in centra v kontra smeri -  če omenjene ulice ne bi bilo, bi jo bilo treba izumiti. 

Summa Summarum: Igriška ulica igra, tako kot ostale centralne, malce kulturno in malce družbeno vlogo - povrh vsega pa je pljunek stran od oblastnih pisarn, tako da jo tudi to dela precej prepleteno - pomensko in faktično - in zatorej pomembno. 

Na Igriški je že ene parkat na poti domov kozlal, čudeč se čudežu, kako drek elegantno izgine med razpoke v kockah, Biga.