Kocenova ulica

Kocenova ulica je tista ulica, po kateri pridete v študentsko naselje v rožni dolini s smeri Viča. Tam, kjer je tisti prehod pod progo, ki vas v obratni smeri pripelje bodisi na prostrano parkirišče pri Tobačni, bodisi pa po Oražnovi do tistega precej bednega križišča na Tržaški.

Če Kocenovi ulici prištejemo še prehod, lahko da meri kakih dvesto metrov. Je dvopasovnica, na obeh straneh pa ima kar uspešen pločnik, prek katerega so nesmotrno in v obeh smereh parkirani avtomobili. Ulica spada v zeleno cono parkiranja, kjer je treba odšteti celih 40 centov. Kocnova spada pod tisto kategorijo ulic, ki se jim reče »spalno« naselje, posebej ker tam ponoči leži nekaj desetin srečnih ljudi, ki imajo toliko v štunfu, da si lahko tovrstne velike bajte ali vile privoščijo.

Sicer so hiše edina stvar, ki težijo h kulturi – poleg grafitov v predoru – vsaka ima namreč svoj poseben videz in svoje detalje in so zelo specifične arhitekture, če arhitekturo imate za umetnost.

Uličnih prebivalcev ulica nima. Ni klošarjev, ni skejterjev, ni uličnih umetnikov, ni protestov in ni psov. Samo študentje hodijo mimo in včasih kak avto ali kak starejši občan.

Pa še nekaj o Blažu Kocnu, po katerem je ulica poimenovana. Tega človeka res ni marala mularija, ki se je šolala v stari Avstriji. Kocen je namreč napisal celo vrsto učbenikov za zemljepis, spoznal se je na zemljevide in podobne analognosti. Njegov atlas je zaslovel v sosednji Avstriji, kjer pod istim imenom celo danes prednjači v didaktični literaturi. Tip je baje bil tako hard-core, da je umrl s kartografsko skico v roki.

Summa summarum: Kocenova ulica je za povprečnega mimo-mahalca precej tužen in zapostavljen konec. Ni niti enega razloga, da bi se ustavil, razen če mu bog-ne-daj ne pade čik iz rok. Baje da pa je koristno vzeti v roke kakšen atlas mojstra Kocna, ker so baje fino narisani zemljevidi.

Na Kocenovi je spodrsnilo Bigi.