Trdinova ulica

Trdinova ulica je v Ljubljani in to v samem centru. Fajn je prevozna s skejtom ali podobnim orodjem, ponoči in podnevi. Nagnjenost cca 45 stopinj v levo ji daje bolj prečne nego vzdolžne dimenzije. Dolga je kakega pol kilometra, tj 500 metrov.

Trdinova se, če začnemo z juga, začne pri falusnem spomeniku ženskim žrtvam v drugi svetovni. Nato se ulica razlije v smer SEVER-ZAHOD in pri tem gosti osrednjo ljubljansko pekarno kifeljcev na levi, in nek kvazi fensi hotel na desni strani. Mimoidoči lahko opazi hotelske delavce, ki tudi v mrazu in snegu tam kadijo čike, reveži. Na drugi strani pa menda še štrajkajo. Razen taglavnih kifeljcev. Boli njih kurac.

Ulica se nato polagoma zavije z multi uporabnimi stavbami –pisarne, uradi, plakati mende še žive Celjske Banke so za tenkočutno oko bralca modernega urbanizma zanemarljive zadeve. Pročelja niso omembe vredna, razen tiste bajte, ki vsebuje omenjeno banko, in ki ima odrezan vogal. Ta se lahko celo pohvali z umetelnim nališpanim okrasjem, ki bi ga na oko človek deu v kak art-noveau ali nam bližjo secesijo. Človek se komot lahko za kakšno minuto zazre v ta likovni čudež in bulji v detajle, a kaj ko hudiča človek nima kam sesti – pretočna ulica namreč ne ponuja niti malo tiste platforme, koder bi se lahko naslonila kakšna vesela družba ali zleknila pijana ali brezdomska duša.

Dogajanja na Trdinovi ni veliko, če ne omenjamo omenjene policijske postaje. Ni niti kakšnega fast-fooda, ki bi prostor lahko pacal z lačnimi masami pešcev in taksistov. Niti ne omembe vrednega kafiča, kar pa je tista točka, ko trenutnega recenzenta mine vse, kar je dobrega, in se odloči, da bo opisnega dela dotične ulice dovolj.

Pa da prisluhnemo še širšemu kontekstu ulice, ki ga seveda proizvaja ime. Trdinova ulica v centru se imenuje po kom drugem kot po Janezu Trdini. Mnogi v nemar povezujejo Podgurje s tem sicer Mengešanom, ki je v Podgurje zajadral po povsem drugačni logiki, ki jo ponavadi ponuja romantizirana ljudska verzija. Predstavljamo si, da je bil Trdina prijazen starček, ki je ždel tam v kotu in sipal cvizelj - ko mu je pasalo pa je tu in tam pripisal kako besedo na papir.

A Trdina je bil čuden tič. V Novo mesto ni nikakor zajadral ali pristal – v podgursko prestolnico je bil poslan iz Varaždina, ker je tam učil mladine preveč subverzivnih zadev, ki seveda izvirajo v naravnem sovraštvu do države in cerkve. No, njegove anarho tendence so v podgurju izpuhtele v dim gostilne in dolgo ni napisal nič, razen seveda razvpitih Bajk in še enih par zadev.

Summa sumarum: Trdinova ulica je integralna ulica centra in zaradi tega vredna vsaj omembe. Kaj več pa se sprehajalcu – ocenjevalcu Bigi ne zdi.