Morje in podvodni svet imata za ljudi posebno privlačnost. Vsako poletje se zgodijo kolektivni romarski pohodi do najbližje zaplate slane vode. Tam smo priča ponarodelim prizorom, v katerih fotri in matke spominjajo na tisti posnetek hrbtno plavajočega para vider, ki se drži za tace, mularije, opremljene z najcenejšo plastik-fantastik masko in plavutkami, pa starši zlepa ne spravijo iz vode.

Še nekaj je res za ta idilični čas, ko se zdi, da so ljudje pripravljeni potrpeti vse, samo da na koncu prispejo do slanice. Radi se potopijo v druge, pravljične svetove in pozabijo na vsakdanje življenje. Tako lahko marsikoga zalotimo na plaži brati o princesah, potopljenih kraljestvih in svetovih, fantastičnih bitjih in pokrajinah, izgubljenih spominih in nepozabnih avanturah. Tiste zahtevnejše je mogoče opaziti, kako posežejo po tematikah o iskanju identitete, odnosu do narave in živih bitij, prometejskem boju z bogovi, požrtvovalnosti, ljubezni, maščevanju in nazadnje pomenu katarze in vrnitve v ustaljene tirnice.

Vse omenjeno in še mnogo več je Aquaria! Podvodni svet, ki ga slika leta 2007 izdana indie igra, je neponovljiv in tako prelep, da se boste počutili kot takrat, ko ste si prvič nadeli masko in glavo pomolili pod vodo. Barve so živopisane, flora in favna tako raznoliki, da kar ne boste vedeli kateremu detajlu posvetiti pozornost, svet pa tako ogromen, da boste le stežka  verjeti, da je vse kar vidite, slišite in izkušate, delo le dveh ljudi skozi obdobje dveh let. Razvojni par sestavljata Alec Holowka in Derek Yu, ustanovitelja indie razvojnega studia Bit Blot. Njun dvoletni trud je bil poplačan z Independent game festival nagrado za najboljšo indie igro leta 2007.

Aquaria se igra kot akcijska pustolovščina, kjer večino časa v vlogi humanoidne podvodne deklice Naije preživite pod vodo in ste podvrženi vodni fiziki, kjer je potrebno pač plavati, se odrivati, streljati in pri vsem tem upoštevati upor vode. Podžanrsko pa se uvršča v enega izmed skritih biserov iger metroidvania, ki jih prepoznamo po odprtem svetu, v katerem postopoma odpiramo nova področja in se spopadamo z močnejšimi nasprotniki s pomočjo reševanja ugank, preizkušanja in razvijanja, krepljenja in nadgrajevanja igralnega lika. Ime žanra je seveda nastalo kot skovanka naslovov njegovih utemeljiteljic, iger Metroid in Castlevania.

Kot se za podžanr spodobi, se na začetku Aquarie znajdete povsem nebogljeni in brez kakršnekoli ideje, kaj se od vas pričakuje oz. kaj je cilj igre. Postopoma, ko osvojite osnove premikanja in petja, se vam začenja odpirati obširen svet, ki ga zlepa ne zmanjka. Tudi po tem, ko ste igro končali, ste verjetno zgrešili kup skritih predelov, poklonov, spremljevalcev, zakladov, spominov, šefov, postranskih misij in ultimativnih sestavin za Naijino postransko aktivnost - kuhanje. Ker ste se ob zadnjem stavku in omembi vseh igralskih dobrot verjetno popraskali po glavi, sedaj pozorno poslušajte.

Aquaria poleg raziskovanja sveta in napredovanja v igri ponuja še mnogo mnogo drugega, kar znatno obogati igralno izkušnjo. Velik del igralne mehanike se opira na Naijino sposobnost petja. Prikupna deklica zna zapeti osem not, ki jih je potrebno ob napredovanju povezovati v raznovrstne uroke. Pričnemo z osnovnimi zadevami, kot na primer kratkotrajni energijski ščit in telekinetično premikanje manjših predmetov, kmalu pa odkrijemo, da lahko s pravimi notami deklico spremenimo v pravega sejalca smrti, s čimer ima tudi sama kar nekaj etičnih problemov. Speven in bogat soundtrack je skladen z liričnim igralnim vmesnikom ter se ga zlepa ne naveličamo.

Form, v katere se lahko pretvorite, je kar precej in njihovo odkrivanje ter uporaba za čimučinkovitejše odpravljanje nasprotnikov in dostopanje do prej nedostopnih predelov je prav fino. Nadalje zna Naija tudi kuhati, pri čemer sestavine, do katerih pride na različne načine, spremeni v številne slastne jedi, če le pozna recept. Kot je v navadi v igrah, konzumiranje hrane vrača zdravje, lahko pa tudi kratkotrajno izboljša Naijine statistike, kar je še posebej dobrodošlo pri obračunih s šefi. Učinkov jedi je še mnogo več. Kot pri vseh Metroidvania igrah velja eksperimentirati, naj samo omenimo, da zna Naija pripraviti izvrsten sladoled.

Poleg kulinarike junakinjo zabava še zbiranje raznoraznih zakladov, ki jih postopoma odkriva in z njimi okrašuje svoj novoodkriti dom. Nekatere od njih lahko tudi nadene. Občasno se ji lahko pridruži tudi spremljevalec, ki ji pomaga pri čiščenju preprek - navadno se to zgodi po porazu kakega zagamanega šefa. Naj velja omeniti še, da je šefov nebroj in za napredovanje ni potrebno premagati vseh. Marsikateri vas bo pošteno naznojil, premagujemo pa jih bodisi z ugotavljanjem njihovih vzorcev in sistematičnim pristopom, ali pa s pobezljanim šutiranjem in izogibanjem njihovim napadov. Vsem pristopom je skupno, da smo na koncu nadvse ponosni na Naijine rastoče sposobnosti, ki so v končni formi pred finalnim obračunom naravnost impresivne.

Dramaturško ozadje temelji na izgubi spominov o svojem izvoru, družini in svetu nasploh, kar Naiji in igralcu predstavlja enega izmed glavnih motivatorjev za nadaljevanje. Če ji uspe zbrati vse spomine, se zgodba po uradnem koncu igre še nadaljuje in konča na nepričakovan način, ki bo v marsikom zbudil željo po nadaljevanju.

Vse omenjene sestavine se spletejo v dodelano tapiserijo raziskovanja, odkrivanja in napredovanja, ki zlahka preseže 25 ur, če želite Naijin nos vtakniti v poslednji temni kotiček Aquarie. Na spletnih servisih je redna cena okrog 10 EUR oziroma USD, ob razprodajah jo redno znižajo za 50% oziroma 75%. Za tak drobiž bi jo po našem skromnem mnenju moral vsak gejmer uvrstiti v svoj železni repertoar preigranih indie biserov - mi smo jo zagotovo.

Rubriko podpira gameplay.si.