Kamniški zvezdogledi in priložnostni astrologi Matter so, kot twerka vsak tiček v dolini šentflorjanski, napravili tretji trojni EP, ki so ga poimenovali Troglav. Danes bomo rekli besedo ali dve o celostnem dizajnu propagande in spremljajoče robe, ker albuma še nimamo v fizični obliki. Muzko si lahko dobodite sami, kakšno pametno ali kislo glede samega albuma pa lahko preberete v ponedeljkovi Tolpi bumov.

Kot v Tolpi pove kolega Max, so Matter eden redkih playerjev, ki kaj izdajajo v tem času, kar je lahko izhodišče za likovne rešitve vseh treh albumov. Če si sam, lahko delaš, kar češ, ne rabiš se vzporejati z nikomer in imaš na teritoriju takorekoč popolno svobodo. Morda pa tudi prvo besedo. Vse tri naslovnice so v močnem kontrastu s komadi, ki zaradi razpršenih ali razzvezdenih konotacij ponujajo dvo, tro in več-umne zaključke. Naslovnice so torej enostavne, komplicirana bi bila lahko le prva, kjer so mojstri naredili frenkenštajna po lastni podobi, druga, torej Mrk, pa je šla v samo goloto, v totalen fokus ničesa, črne, niča, teme, če čmo, in valjda, mrka. Zlohotni umi so se takoj spomnili na Malevićev Črni kvadrat, kar pa nam po uvodnem meketanju daje odlično iztočnico, da zagazimo v čiste in jasne linije tokratne izdaje.

Črni kvadrat je bila namreč tudi prva misel pišočega, ko je uzrl podobe albuma Troglav. V bistvu dizajn na rizlah. Ta takoj udari z enostavno delitvijo pravilnih matematičnih elementov, torej kvadratov in treh sicer nepravilnih trikotnikov, ki so pobarvani v rdečo, modro ali belo barvo. Nikoli hudomušnost skrivajoči tehniki Radia Študent so takoj opozorili na več opcij te 'slovanske' kombinacije, eden je celo videl hrvaško šahovnico. Rizle bi sploh lahko potegnile tudi na uradna obeležja z druge strani Atlantika, opazen pa je tudi trotrikotniški triglavski element, ki pa že iz prve izzove nacionalne podtone, kajpak v navezavi na ime plate. A če navzkriž potegnemo simbolne besedilne podtone čez komade, ki bi jih v nacionalnem smislu lahko oddajali Matter, bi lahko v kratkem to poglavje zaključili z enostavnim protidružbenim sporočilom, kratko izraženem tudi v besedni zvezi iz enega od komadov: »kila horsa«. Matter so pač zvezdna bitja. Kadar ne ružijo po nemškem ali laškem.

Torej, Triglav, mogočen simbol, se pojavi tudi na grafični opremi, spremljajoči propagando in posamezne dele izdaje. Če bi Matter oziroma dizajnerji hoteli tisto pravo poglancano triglavsko simboliko, bi Triglav skopirali v celoti, ga povzeli denimo po njegovi geološki ali državno funkcionalni obliki. Tu pa je Triglav precej vitek, kot vitka država, ima razkosane krake in med tremi deli sta kar dva prepada, prereza. Poleg tega, da je v tej trojnosti izražena oblika oziroma številčnost te glasbene entitete, se tu mogoče skriva tiha kritika družbe, ki ponazarja občutek razkosanosti dandanašnjega življenja ali družbe, če čmo. In tu je še drugi pol. Če pogledamo 'z belim', vidimo še malce zlohotnejšo vizijo, zobe, ki v živalskem ugrizu grizejo, kar pač zobje grizejo. Ponavadi meso. Ampak čigavo meso - Triglava? Družbe? Čigavi so zobje? Če pogledamo FB profilko, lahko kvadrat, kjer je Triglav, vidimo tudi kot epski prizor grizenja Triglava oziroma trganja družbenega mesa, ki pa ga opazujejo, oziroma so pač zraven še ostali trije kvadrati, dva rdeča in en moder: Dacho, Tunja in Levanael. Vsak kvadrat je enak: vsaka štorija je enakovredna.

Vsako posamezno izdajo aktualnega albuma so opremili še z drugačno, posebno verzijo, kar so pač različne igre s kvadri in Troglavom. Vsaka od treh z razmerjem med formatom in velikostjo elementov v njej ustvari napetost, ki zaradi ostrih robov in velikih praznih površin deluje zlovešče, uporaba barv pa potegne v globoko simboliko matematično pravilnih pasov in trikotnikov. Kadar je Troglav rdeč, je osamljen. In spodaj je samo dno. Vode. Kadar je Troglav moder, ga ozadje deli na belo in rdeče. In kadar je v slovanski trobojnici, deluje kot trn, kot nekaj strganega, kot rana.

Skratka, mala štorija v vsakem primeru, čeprav je močna stran tega, da je koncept celokupno dobro osmišljen in ravno še dovolj rajcig, da te spravi v prostolebdeči modus miselne igre, ki je v osnovi enostavna kot igranje s pobarvanimi kosi lesa. Razen srajčk, ki jih bodo menda imeli na nastopu ta petek in jih tu ne mislimo krcati, je dizajn, kot Matter nasploh delujejo, popolnoma suveren. Celo toliko, da odmislimo miselne skoke k neposrečenim idejam za novo slovensko zastavo, ki so pred leti zagotovile eno največjih naravnih dizajnerskih nesreč zadnjih par desetletij.

Če vzamemo, da je Malević prvi napovedal piksel, lahko rečemo, da so ga Matter (oziroma vrli oblikovalci) v tem primeru pobarvali. In vsej tej grozoti matematične objestnosti pravične delitve dodali še malo barve, Balkana, tonov. Ali pač beatov. Zaradi načelne enostavnosti ne gre za vizualni presežek, a ostaja skrbno v okvirih lastne vizualne mehanike, kar je močno orodje za samo prepoznavnost, kljub temu, da bi eni tisto, kar mi tu imenujemo enostavnost, na podlagi zmede glede kontrasta med vizualo in besediljem šteli za narejeno profanost ali intelektualistično pretencioznost.

Podobe Troglava so zaradi mejevanja na nacionalni izgled od vseh treh plat še najmanj bendovske in niso ravno krona trilogije, ki bi ji morda šla, je pa že prej omenjena močna konceptualnost dovolj privlačna, da si zasluži pozornost. Čeprav zabundanemu očesu ne bo ponujala veliko sprehajanja, lahko gladko ocenimo, da je definitivno eden najboljših remakov Triglava v zadnjem času. In če gre fante kaj poznati, tudi dobra zajebancija. Seveda pa upamo, da nam bodo komadi ostali v glavi še dolgo potem, ko bodo rizle pošle.

V troglavske višave se je podal Biga.