Romani kafenava
Drago poslušalstvo, lepo pozdravljeni v tretji izvedbi oddaje Spoštuj besede. Naslov oddaje je enak naslovu mednarodnega projekta Respect Words, ki nastaja pod okriljem španske radiotelevizije EMA-RTV. Projekt Spoštuj besede je nastal kot odziv na skokovit porast političnih, etičnih in diskurzivnih diskriminacij. Pod sloganom »Etično novinarstvo proti sovražnemu govoru« zato skupaj nastopa več kot 150 evropskih medijev, ki skušajo predrugačiti ta trend. Tudi na Radiu Študent smo se zavezali h grajenju novih podob, ki so ključne v borbi proti sovražnemu govoru. Projekt Spoštuj besede že na slovenskih tleh krepko presega domet oddajnika RŠ in danes vas navidezno selimo v Maribor.
Pred tem pa še kratka digresija in vrnitev k samemu projektu. Namen projekta Spoštuj besede je dvodelen: prvič, namen je vzpostaviti reprezentativen etični kodeks, ki bi v prihodnje usmerjal novinarsko poročanje in pomagal k izgradnji boljših podob manjšin. In drugič, mednarodni javnosti predstaviti posamezne primere dobrih praks ozaveščanja o migracijah, manjšinah in beguncih. Današnja oddaja se bo ukvarjala le s slednjim, torej primerom dobre integracijske prakse manjšine. Takšen primer je mariborska Romani kafenava, prva romska restavracija v Evropski uniji. Obenem lahko to priložnost izkoristimo za najavo drugega dela prispevka iz istega vsebinskega sklopa. 7. aprila bo oddaja, posvečena Romom kot etnični manjšini v Sloveniji. Danes se držimo zgolj Kafenave.
Romani kafenava je nastala pod okriljem zavoda EPEKA. EPEKA je socialno podjetje, ki je leta 2008 nastalo z namenom povezovanja lokalnih kulturnih, umetniških in podobnih vsebin za projekt Evropska prestolnica kulture 2012. Maribor je Evropska prestolnica kulture postal leta 2013, leto kasneje pa je dobil še eno posebnost. Na turističnem zemljevidu Maribora se je pojavila romska restavracija. O idejnem začetku in njegovih prvih stikih z romsko kulturo ter o zametkih Romani Kafenave smo govorili s predsednikom EPEKE, Štefanom Simončičem.
Kako se je zgodil prehod od ideje h konkretni realizaciji? Romani kafenava nikoli ne bi mogla zaživeti brez obilne finančne podpore Evropskega socialnega sklada, ki je znašala okvirno 252 tisoč evrov. Približno petino tega deleža so pristavili še na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zgolj honorable mention pa dobi Mestna občina Maribor, ker Romani kafenavi pusti brezplačno uporabljati prostore, niso pa neposredno finančno podprli projekta. In vendar je to v Mariboru še kako pomembno. Več Štefan Simončič:
V izraz protesta na pomanjkanje lokalne finančne podpore je Romani kafenava tudi postavila ogromen, a nadvse subtilno provokativen jumbo plakat. Boris Jaušovec, mariborski novinar, je fenomen opisal takole: »Na okrog 200 kvadratnih metrih površine združenje Epeka s podobo najmlajšega natakarja Ersana, ki streže romsko kavo, vabi v romsko gostilno Romani kafenava. Ob privlačnem velikem portretu pa pogled vsaj zrelejših Mariborčanov pritegneta podpis V naš sklad so prispevali in zbirka logotipov podjetij, ki so nekoč bila sinonim industrijsko in tudi drugače razvitega mesta, danes pa jih nikjer več ni. Firme, ki so nekoč zaposlovale na tisoče ljudi, so že davno propadle ali šle v stečaj. Tu so logotipi TAM, KBM, Lilet, MTT, Jeklotehna, Elektrokovina, Konstruktor, Metalna, Svila, PIK, Elektromontaža. Zato bi lahko rekli, da gre manj za reklamno kampanjo in bolj za umetniško akcijo, še posebej, ker se stari, morda že pozabljeni logotipi ponašajo z izjemnim dizajnom.« Kafenava in provokacija preprosto gresta z roko v roki. Hote ali nehote.
Kafenava je ob poskusu integracije etnične manjšine do enake mere tudi poskus revitalizacije turistično neprivlačne mestne četrti. Več o tem, Štefan Simončič.
Pomemben poudarek. V neposredni bližini in v mestni četrti, kjer stoji Romani kafenava, biva veliko Romov. Romani kafenavo je torej treba razumeti kot poskus zbližanja lokalnega prebivalstva z Romi. Ena od vlog Kafenave bi bilo socialno podjetje, ki bi zaposlovalo praktično nezaposljivo manjšino. Obenem bi kot gostilna oziroma storitvena dejavnost morala biti deležna obiska in podpore lokalnega prebivalstva. A je temu bilo tako? Na začetku so jim predvsem šli v nos. Več o težavah pred odprtjem romske restavracije, Štefan Simončič:
Vendarle se zgodba ne konča klavrno. S pridobljenimi finančnimi sredstvi je Romani kafenava obnovila prostor, posodobila kuhinjsko opremo ter pričela z izobraževanjem kadrov. Dolgoročni načrt je bil tudi, da Romani kafenava preide v upravljanje romske skupnosti. To se je zgodilo aprila 2016, ko je romsko društvo Romani Kafenava dobrota, socialno podjetje, prevzelo Kafenavo v samoupravo. To novo ustanovljeno socialno podjetje namreč sestavljajo zgolj zaposleni v Romani Kafenavi.
Socialno podjetništvo Kafenavo ločuje od ostalih restavracij, saj zaslužek restavracije ne gre preprosto v žep lastnikov, temveč se namenja novim zaposlitvam. Romani kafenava torej deluje po načelih socialnega podjetništva. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo socialno podjetništvo opredeljuje kot »inovativno obliko podjetništva z velikim čutom odgovornosti za ljudi in družbo«. Nesporno prihaja do močnega trka dveh nasprotujočih si silnic: kako združiti socialno odgovornost in podjetniški profit? Svoje razumevanje in navezavo na Romani kafenavo izpostavlja Štefan Simončič:
Z vami je danes spoštoval besede Mateo, tehniciral je Linč, brala sta Peter in Ajda.
Oddaja je nastala v sklopu projekta "Spoštuj besede: Etično novinarstvo proti sovražnemu govoru", ki ga sofinancira:
Dodaj komentar
Komentiraj