Fuk, seks, ali ljub?

Dragi narobniki. Gotovo se je kdaj v tem ali onem življenju celo vam tupatam nasmehnila sreča ter ste z nekom, ki niste vi, preživeli intimno noč. Lahko tudi jutro, popoldne, ves dan, par dni, nima veze. Glavno, da ste, kot se reče, dobili ter použili ono ultimativno slast in strast, s katero kronamo naše bedne obstoje. Masturbacija je pač osamljen posel, človek pa je na svetu zato, da se deli z drugimi. Tako preživeto najkrasnejše deljenje seveda ima svoje ime. Celo več njih. Reče se mu seks. Ali fuk. Ljubljenje. Sopomenke za eno stvar. Pa res? Obstaja razlika, če človek reče seksala ali fukala sem. Da ne omenjam ljubila sem se.

Recimo, da razlike so. Se pravi, itak imamo seksualno inerakcijo, ki pa poslej glede na poimenovanje v našem vsakdanu zadobi to ali ono barvo. Kako se slednje med seboj razlikujejo? Seks je seveda ena taka svetla varianta, kadar z nekom seksaš, to pomeni lepo parjenje med belimi rjuhami, strastno pošepetovanje, koralno sopihanje, ubrano kitkanje teles. Nekaj takega kot v onih filmih, kjer pokažejo največ joške, predvsem pa s sklenjenimi prsti prestiskovane dlani, sveže cunjice okoli mednožij ter seveda closeupi obraza, medleče blagostanje, polpriprte oči in ustne v blaženosti pravkaršnjega seksanja. Zelo lepo, čisto, brezmadežno tako rekoč. Tako se ima človek rad, bi pomislili.

Fuk jasno izreka vse kaj drugega. Ko se človek pofuka, ne pomislimo na belino, čistino ter prepletene prstke. Edini prst je prst v riti. Ali raje cela roka. Fuk je nekaj deviantnega, usranega, temnega, popackanega, popolnoma nečastnega. Fuk onečasti. Ko nekoga pofukaš tukaj ni več šepeta temveč raztrgano, poblateno pozivanje po še, glasno aaajanje vse do zverinskega kričanja, neobrzdljivo upogibanje, lomljenje, križanje okončin in udov, telesa. Ničesar ne prekriva, prikriva, vse fukne na plano. Pri fukanju vidiš vse. Če se seksa v erotičnih filmih, se fuka v pornografskih. Ter, je treba dodati, v Von Trierju.

Na katero stran bi potlej sodilo ljubljenje, ki je po besedi sodeč, in nimamo razloga v besede dvomit, najbliže ljubezni. Ponuja se hecno očiten odgovor. Seveda na strani seksa. Ljubezen je lepa, čista, neonečastljiva. Kot krasno seksanje. Fuk tu zraven nima kaj iskati, bi rekli. Ko človek seksa, se torej ljubi. Pa se res? Mnjah. Pravkaršnja razlaga ima morda eno majčkeno hibico, in sicer – je prenagljena, zavajajoča, nedialektična ter predvsem povsem zgrešena. Kajti seks je tisti, ki ljubezen zaklepa, in fuk vsemogočna macola, pod katere šusom se razbije še takšna ključavnica. Ali deviški pas.

Seks je politično korektizirano, izčiščeno ime za v bistvu nečisto stvar. Imeti spolni odnos, je na svetu še kaj bolj nečistega? In ali sploh kaj bolj paše od nebrzdane nečistosti. Kadar sem s človekom, ko dejansko pride do tega, da drug z drugim počneva prav vse v domeni želje in domišljije, potem nočem nekih spucanih in zloščenih fragmentkov nogic in rokic in pikic pod noskom, temveč razgaljenost kot tako, človeka v vsej nagoti, nočem penise in vagine, hlepim po kurcih in pizdah. In vseh ostalih luknjah. Hočem jebeni razvrat. Vrata ne želim pocmokavat, temveč se vanj zagriznit. Resnično vam povem, kdor je seksal, ne pa fukal, ta še ni izgubil nedolžnosti.

In kje drugje kot v najglobjem breznu človeške duše se zmore zablisnit ljubezen? Mislite, da boste s seksom, spoliranim in plitvim medsebojnim glancanjem, prodrli do ljubeznine globine? Nak. Le fuk zmore predret in prodret proti dušnim fekalijam, iz katerih vzraste ljubljenje. Če imate dragega ali drago in z njo ali njim seksate, potlej ne ljubite. Ljubi se skoz fuk. Seksajo liberalci. Ljubimo komunisti. 

Ljubi tudi Matjaž.