Človek potrebuje zgodbo, da se prebudi in da zaspi.

Človek potrebuje zgodbo, da lahko diha in da včasih zaduši tiste krike, ki jih preprosto ne more več poslušat.

In če kdo pozna krike človeške duše, v vseh agregatnih spanjih, je to gotovo Ana Duša.

Pripovedovalka, pravljičarka, performerka, dramaturginja, ki ji katastrofičnost ni nekaj tujega, srečni konci pa mogoče malo bolj. V naslednjih dneh bomo njene pripovedi lahko slišali tudi ob zaključku 22. pripovedovalskega festivala. Danes pa se bomo z Ano pogovarjali o vseh njenih stranpoteh, ki so jo pripeljale do mesta, s katerega nam pripoveduje danes.

Kar lahko z gotovostjo trdimo je le to, da se je korak v njeno prav(ljičn)o smer pričel že leta 2002 na Radiu študent. 

Foto: osebni arhiv