Tenis
Na olimpijskih igrah za mlade, ki so v oktobru potekale v Buenos Airesu, je slovenska reprezentanca po zaslugi Katje Juvan dve zlati medalji osvojila tudi v tenisu. S tem športom pa je povezan tudi uspeh raziskovalca inteligentnih sistemov na Inštitutu Jožef Stefan Mihe Mlakarja, ki je s Scottom Sobbelom razvil sistem za avtomatsko določanje, kako se konča točka v tenisu, in z njim slavil na tekmovanju Avstralske teniške zveze. Priljubljen šport z loparjem bo tema tokratne oddaje - v prvem delu bomo z Mlakarjem, sicer tudi teniškim trenerjem in selektorjem slovenske moške teniške reprezentance, govorili o povezavi znanosti, tehnologije in tenisa, v drugem delu pa se bomo, tudi z nekdanjim tenisačem, strokovnim komentatorjem Hrvaške televizije in kolumnistom portala Telesport Dinom Marcanom, dotaknili še napovedanih sprememb pravil v tem športu.
Avstralska teniška zveza je v sodelovanju s podjetjem Game Insight Group v začetku leta pripravila tekmovanje v programiranju, imenovano“From AO to AI”. Cilj tekmovanja je bila pridobitev računalniškega sistema, ki bo avtomatsko določil, kako se konča posamezna točka pri teniški igri. Možni načini zaključitve točke so trije - izsiljena napaka, nepotrebna napaka in zaključni udarec, pojasnjuje raziskovalec in teniški trener Miha Mlakar, ki je skupaj s Scottom Sobbelom iz Združenih držav Amerike pripravil zmagovalno rešitev.
Udeleženci tekmovanja so morali računalniški sistem za določanje načina zaključka točke oblikovati na podlagi številnih podatkov o udarcih ter gibanju igralca in teniške žoge. Osnovne podatke so dobili od organizatorjev, na podlagi teh pa so posamezniki določili še nekatere, dodatno potrebne za oblikovanje čim boljše rešitve.
Algoritem, ki sta ga na podlagi pridobljenih podatkov pripravila Mlakar in Sobbel, je najbolj prepričal. Z njim bo moč avtomatsko določiti enega izmed omenjenih treh možnih načinov za zaključek točke pri tenisu. Za zdaj je ta opredelitev podvržena ljudski človeški presoji oziroma posameznikom, ki stojijo ob teniškem igrišču, avtomatizacija določitve zaključka točke pa bi odpravila številne, s tem povezane težave.
izjava
Ljudska oziroma sodniška presoja, ki je zdaj v veljavi pri določanju načina zaključka točke, je podvržena subjektivnosti, ki, predvsem ko gre za izsiljeno in nepotrebno napako, vzrokuje nemalo spornim odločitvam. Avtomatizacija s pomočjo algoritma na drugi strani zagotavlja večjo objektivnost, natančni rezultati pa so nato veliko uporabnejši za analizo same igre in kasneje v procesu treninga.
Sistem za avtomatsko določanje zaključka posamezne točke, kakor si ga je skupaj s sodelavcem zamislil raziskovalec Miha Mlakar, ne zahteva vpeljave dodatne tehnologije v tenis. Tudi v tenisu je že precej časa prisotna tehnologija “Hawk-Eye,” ki s pomočjo številnih kamer in senzorjev ob igrišču omogoča dovoljšen nabor podatkov za uspešnost algoritma.
Tehnologija “Hawk-eye”, ki temelji na podatkih o gibanju žogice, se je pred več kot desetletjem v tenisu začela uporabljati kot pomoč sodnikom pri določanju, ali je udarec končal v ali izven igrišča. Podatki, ki jih prinašajo kamere sokoljega očesa, so uporabni tudi za številne druge analize, a je težava v tem, da niso široko dostopni. Ponavadi so v rokah organizatorjev tekmovanja, za številne tekmovalce in trenerje pa predragi in težko dosegljivi. Kljub temu pa se njihova uporabnost širi. Miha Mlakar.
Večjih tehničnih in finančnih preprek za vpeljavo sistema, ki bo avtomatiziral določanje zaključka posamezne točke v tenisu, ni, kljub temu pa bo po napovedih našega sogovornika minilo še nekaj časa za njegovo uveljavitev. Vse je v rokah Avstralske teniške zveze, ki kot organizatorica natečaja razpolaga s sistemom, po napovedih našega sogovornika pa bo kmalu sledil preizkus algoritma, leta 2020 pa se morda lahko nadejamo, da ga bodo začeli uporabljati tudi na nekaterih teniških turnirjih.
Kot smo lahko zaznali na podlagi slišanega, se tehnologija in znanost vse bolj povezujeta tudi s tenisom. Kljub temu pa po mnenju raziskovalca in trenerja Mihe Mlakarja tenis v tem pogledu še vedno precej zaostaja za nekaterimi drugimi športi. To gre po njegovem pripisati tudi specifikam te športne panoge.
Kljub temu da je tenis zaradi dinamike same igre morda zahtevnejši za statistične analize, pa se tudi v tem športu vse bolj razvijata tehnologija in oprema za pridobivanje podatkov, ki bi to omogočili. Različne zapestnice, loparji in čipi, ki beležijo podatke o različnih udarcih, so sicer vse bolj natančni, a, kot opozarja sogovornik, brez pravilne umestitve še vedno neuporabni. Nekatere rešitve, kot denimo posebni čipirani loparji, pa so bile slabo sprejete s strani tekmovalcev in drugih uporabnikov. Raziskovalec z Inštituta Jožef Stefan in selektor slovenske moške teniške reprezentance Miha Mlakar.
V prvem delu oddaje smo govorili o sistemu za avtomatsko določanje načina zaključka posamezne točke pri tenisu, v drugem pa žogico čez mrežo pošiljamo k napovedanim spremembam pravil v tej športni panogi.
Če hočete zgodnji vpogled v to, kakšna bi utegnila biti teniška pravila v prihodnje, se lahko odpravite v Milano, kjer bo med 6. in 10. novembrom potekala druga edicija Next Generation ATP Finals. Gre za ekshibicijski turnir ki bo zbral osem najboljših moških teniških igralcev pod 22. letom starosti, kljub njegovi ekshibicijski naravi pa nagradni sklad presega milijon evrov. Posebnost tako imenovanega Next Gen turnirja so pravila, namenjena temu, da naredijo šport privlačnejši za povprečnega športnega navdušenca. Miha Mlakar.
Prvi tovrstni turnir, ki je prav tako potekal v Milanu novembra lani, je osvojil Čung Hjeon, ki pa zaradi starostne omejitve ne more braniti naslova. Poskusna pravila za naslednjo generacijo so sledeča:
- Igra se na tri sete, set zmaga tisti, ki prvi osvoji štiri igre oziroma dve manj kot do sedaj. Tako imenovani tie break odloča o zmagovalcu, če sta igralca izenačena po šestih igrah.
- Posamezne igre so skrajšane tako, da ob izenačenju na 40 igralca ne igrata po pravilu prednosti, ali laično rečeno, na dve razlike, pač pa vsaka naslednja pika odloči zmagovalca.
- Ogrevanje pred tekmo je omejeno zgolj na pet minut.
- Med vsakima točkama lahko mine maksimalno 25 sekund.
- Ni več tako imenovanega “neca”. Torej, če se žogica dotakne mreže ob servisu, se ne ponavlja, kot velja sicer.
- Igralci so omejeni ne en zdravniški time-out na tekmo.
- Trenerji lahko komunicirajo z igralci bolj neposredno.
Dino Marcan, bivši teniški igralec in kolumnist za spletni portal Telesport, tudi sam meni, da čas napovedanih menjav ni naključen. V moškem tenisu se vendarle bliža konec trojcu Federer-Nadal-Đoković, ki so pobrali skorajda vse pomembnejše naslove zadnjih 15 let.
Marcan se sicer ne boji za prihodnost popularnosti moškega tenisa. Tudi ko odidejo najboljši, bodo novi zavzeli njihova mesta.
Igralci načeloma nasprotujejo vsakršnim spremembam, kar ne preseneča. Vendarle so vsi od malih nog vajeni določenega tempa in dolžine dvobojev.
Nekateri bi morda rekli, da ravno dolžina določenih dvobojev naredi dvoboj zanimiv. John Isner in Nicolas Mahut sta tako leta 2010 pritegnila pozornost globalnega občinstva. Meč je trajal kar 11 ur in 5 minut, igrala pa sta ga tri dni. Američan Isner si je na koncu vendarle izboril uvrstitev v drugi krog s končnim rezultatom 6:4, 3:6, 6:7, 7:6, 70:68. Nepresenetljivo se je v drugem krogu ekspresno poslovil po treh setih.
Isner-Mahut je vendarle izjemen dogodek in najdaljši meč v zgodovini tenisa, pa vendar. Dvoboj, ki traja šest ur na turnirjih, na katerih se igra na tri sete, ni redka stvar. Marcan.
Zanimanje za tenis med športnimi gledalci ne narašča, kot to velja za na primer nogomet in košarko. Mlakar ni prepričan, da nekatere predlagane reforme lahko spremenijo to realnost.
Problem tenisa, kot je že izpostavil Mlakar, je nedvomno v njegovi nepredvidljivosti. Marsikatera nešportna televizija se bržkone ne odloči za nakup televizijskih pravic za prenose, saj je teniški meč težko umestiti v obstoječi program. Dvoboj lahko traja uro ali pa enajst njih, kot je to demonstriral omenjeni dvojec pred osmimi leti.
Kot je dejal nekdanji tenisač Marcan, je tudi Wimbledon kot najbolj znan teniški brand priznal potrebo po spremembah. Isner-Mahut obračun se ne bo več ponovil - v petem setu se bo igral tie break, če po 24-ih igrah ne bo zmagovalca, to je, če si noben ne bo izboril dveh iger prednosti v tem času.
Gre za majhno spremembo, a očitno v skladu z novimi premiki na teniški sceni. Če, kako in kdaj bo večina turnirjev prevzela format Next Gen, se sprašuje Marcan.
Marcan, ki je v stiku s številnimi aktivnimi igralci, pravi, da se bo ATP moral soočiti z nasprotovanjem tenisačev ob uveljavljanju reform.
Kot rečeno, Next Gen turnir v Milanu spada pod okrilje ATP. Pod ATP ali Association of Tennis Players spada tudi večina profesionalnih moških turnirjev, ki niso Grand Slami. Ženski ekvivalent temu je WTA ali Women’s Tennis Association.
Kategorija zase in najbolj cenjeni turnirji so omenjeni Grand Slami. Wimbledon, Rolland Garros, US Open in Australian Open so najbolj medijsko pokriti, imajo najvišje denarne nagrade in potekajo hkrati tako za moške kot za ženske. Organizira jih ITF ali International Tennis Federation, ki je krovna in najstarejša teniška organizacija. Pravila med tremi organizacijami niso poenotena.
Največ denarja pa je ravno v moškem tenisu. Če se nagradni skladi na Grand Slamih med spoloma ne razločujejo, pa je realnost na turnirjih pod okriljem ATP oziroma WTA drugačna. Marcan.
Pod okrilje ITF spadajo med drugim še turnirji na olimpijskih in paraolimpijskih igrah, Hopman, Fed in Davis Cup ter ITF Tour za ženske in moške. Prav slednji je v fazi reforme v tako imenovani ITF Transition Tour, ki predstavlja najnižjo raven moškega profesionalnega tenisa in ponuja pot preko ATP Challenger Toura do ATP World Toura, na katerem igrajo najboljši.
Torej, inflacija moških teniških turnirjev je pomenila, da so igralci in s tem celoten šport bili izpostavljeni ilegalnim stavniškim praksam nameščanja tekem.
Prej omenjeni pokali - Hopman, Fed in Davis Cup - predstavljajo unikatna tekmovanja, saj gre za mešane ženske in moške ekipe, ki tekmujejo v okviru reprezentanc. Najbolj znan in popularen med njimi, Davis Cup, na katerem se merijo moške teniške reprezentance, se prav tako spreminja.
Marcan je prepričan, da bo reforma Davisovega pokala pozitivno sprejeta med igralci. Več nasprotovanja je pričakovati med ljubitelji tenisa, kot pojasni sogovorec na primeru Hrvaške.
Reforma Davisovega pokala stopi v veljavo naslednje leto, posledice pa bodo čutile le reprezentance najvišjega ranga. Slovenija ostaja v evroafriški skupini.
Dodaj komentar
Komentiraj