Botnet kot poslovni model
Run your own email server!
Jan Wildeboer je še eden v vrsti samogostiteljskih sistemcev, ki se spopada z roji vsiljivih spletnih pajkov, ki po spletu iščejo vsebine za hranjenje požrešnih velikih jezikovnih modelov. Pri raziskovanju problema pa je ugotovil, kako podjetja s področja umetne inteligence dobijo dostop do tako velikega števila rezidenčnih IP naslovov, kar je opisal tudi na svojem blogu. Gre za poslovni model, v katerem razvijalci aplikacij (po večini pametnih telefonov) vanje vključijo knjižnice, ki omogočijo oddaljen dostop do spleta preko naprave, ki ima nameščeno dotično aplikacijo. S tem se zniža cena aplikacije za končnega uporabnika, saj razvijalci za vključitev knjižnice dobijo finančno kompenzacijo. Uporabniki v večini primerov sploh ne vedo, da je njihova naprava del botneta. Dostop do spleta prek »okuženih« naprav, ki navzven izgleda kot legitimen uporabnik, pa nato odkupijo podjetja, ki zbirajo velike količine podatkov. Večinoma gre za podjetja s področje umetne inteligence, najdejo pa se tudi drugi razlogi. Ne glede na razlog pa lahko rečemo, da gre za izredno sporno prakso.
Več o tem v intervjuju z Janom Wildeboerjem.
Dodaj komentar
Komentiraj