Društvo cinikov predstavlja radijski strip torba smrti pisatelja: 4.del

Opičji Pizdun se je še vedno družil z aristokratko Develiš in ne z doktor Žižkovo. Proti stanovanju hodil zik-zak. 'Ni zmogel in znal straight'. Takrat je zmogel zgolj 'straight talk'. Nesramen seveda. Malo je še moral odspati in poplakniti usta z viskejem po spanju. Vedel je, da bo slej kot prej prišla aristokratka Develišh. To se je zgodilo ob treh popoldan. S sabo je po stopnišču nosila velik filmski plakat. Prišla je v stanovanje, katerega vrata - ne samo -, da so bila odklenjena, ampak tudi 'kar odprta na hodnik'. Zbudila ga je in Opičji pizdun je z zamaknjenim nasmeškom odvrnil: zakaj me budite ob takih zgodnjih urah? Saj je šele tri popoldan!

Develišh: V spalnici imate preveč sentimentalne slike, in sem naročila original za 500 funtov. The wild bunch.

Neko azijsko sliko je odstranila in obesila The wild bunch! Gledala je 'vse prazne steklenice v kuhinji in na balkonu'.

Develiš: Lahko bi odnesli nekaj steklenic iz stanovanja, razen seveda, če je to neka bizarna postmodernistična manira, s katero želite sporočiti, da je lahko 'že karkoli umetnost'.

Nato je dejala: želim, da napišete 'izmišljeno reportažo' o taborišču na meji med Sudanom in Južnim Sudanom! Brutalno in nazorno.

Gledala sta drug drugega v tišini. Ni je vprašal 'zakaj', ker je hotel najprej 'razvozlati' motive. Vedel je sicer, da ni nekih globokih motivov, ampak je v ozadju verjetno 'zgolj zajebancija, dolgčas in naveličanost'. Po krajšem molku mu je dejala: všeč mi je, ker niste vprašali 'zakaj'? Veste, da tako meni kakor tudi vam 'dol visi'. Imam pa kompetence, da bo ta reportaža objavljena v Sobotni prilogi Dela. Let's play! Naslov naj bo 'the stupid bunch!'...  Več v posnetku stripa.