Po večdnevnem pohajkovanju, ki je, ker si je na izletu pač treba privoščiti, v pljuča potegnilo poslednje travnate zaloge, se pozno ponoči vrnete domov. Čeprav ste ubiti, veste, da bo brez špinela zaspati teže, pa tudi če ne bi bilo, bi sédel. Besno brskate po prtljagi, razmečete predale in omare, v vsa skrivna mesta ste že pogledali. Dilerjev telefon je gluh, od drugega izklopljen, frendi, ki ste jih pred odhodom v nuji zalagali, se ne javljajo, so suhi ali pa spijo. Še enkrat obrnete stanovanje na glavo, ko se spomnite na shrambo v kleti, v kateri skrivate še nekaj gramov skunka, ki ste ga skupaj s kolegom pridelali pred leti, pa ste si ga pustili za nujno silo in nato nanj skoraj pozabili. Je še za kaditi? Bo počil? Še ima okus? Se ga sploh splača tlačiti v rizlo? 

Takšna in podobna vprašanja so se podila po glavi Danteja Jordana, soustvarjalca znanega portala Leafly, potem ko se je v njegovih rokah znašel šest let star vrh. Skunk straina pitbull, pridelanega leta 2014, je nabavil pred nekaj leti med weed tourom po Washingtonu, kot zgodovinski, prvi legalen primer kanabisa v tej ameriški zvezni državi, ki je na zakonit trg vstopil v obdobju, ko je država stopila na zeleni zemljevid tudi tako imenovanemu rekreativnemu uživanju prijaznih predelov ZDA. Nato je ob uživanju sveže gandže nanj nekoliko pozabil, med izbruhom korona pandemije pa je nastopil čas tudi zanj. 

Leta hrambe so terjala svoj davek in Jordanova trava je izgubila svoje značilnosti, predvsem pri okusu in aromi. Pitbull, mešanica strainov P-91 in sugar plum, znan po sladkem in sadnem okusu, je bil po šestih letih po oceni Leaflyjevega pisca povsem zanič. Okušal je mešanico mete in mentola, ki ga je spominjala na tovrstne cigarete. Podobno je bilo z aromo, ki je takoj dala slutiti, da gre ali za staro in povsem posušeno ali pa sveže sušeno gandžo. Iz nje je vel zemeljski vonj z rahlim pridihom citrusa. 

Staranje skunka je poskrbelo za izgubo značilnega okusa in arome, manj pa je vplivalo na njegovo bistveno lastnost – psihoaktivno učinkovanje. Preizkuševalec Dante Jordan je presenečen in navdušen ugotovil, da še vedno deluje. Resda ni bil pribit, kot bi bil, če bi kadil frišen primerek pitbulla, a še vedno dovolj, da ga je zadetost odnesla v rahel popoldanski dremež. Čeprav manj kot sicer, gandža tudi po letih hranjenja še vedno učinkuje, je zaključil ocenjevalec. To je v skladu z dejstvom, da se v posušenem kanabisu vsebnost kanabinoidov in terpenov s časom niža.

Slednje je preveril še z meritvami. Pred kajenjem je vrh skunk pitbulla odnesel na laboratorijsko analizo, ker pa so to opravili tudi leta 2014, ko je bil pridelan, je dobil krasno priložnost za primerjavo. In res, njegov primerek je vseboval 8 % THC-ja s prevladujočimi količinami terpenov terpinolen, pinen in kariofilen, medtem ko so pred šestimi leti izmerili 14-odstotno vsebnost THC-ja brez podatkov o terpenih.

Da vsebnost učinkovin s časom upada, so potrdile tudi druge analize enega vodilnih laboratorijev za testiranje kanabisa v Washingtonu Confidence Analytics, na katerega se je s svojim primerkom pitbulla obrnil Dante Jordan. V tej zvezni državi se je celo govorilo o enoletnem roku uporabe, ki naj bi veljal za legalno dostopen kanabis, a v resnici takšen predlog ni nikoli zaživel. Najbrž predvsem zato, ker enoznačnega odgovora na to, koliko časa smemo hraniti kanabis, da ostane užiten, ni. Oziroma je odvisen od mnogih faktorjev, kot so vrsta trave, njena kanabinoidna in terpenska sestava ter tudi to, na kar lahko najlažje vplivamo – način hranjenja.

K ohranjanju kakovosti gandže najbolj pripomore njeno hranjenje v neprodušni posodi, ki se nahaja v hladnem in temnem prostoru. Na ta način preprečimo, da bi se trava preveč izsušila, cvetni trihomi pa odlepili. S pravilnim skladiščenjem tako poskrbimo, da se kanabinoidi in terpeni zadržijo v kanabisu dlje časa, v kvalitetnem staffu pa lahko uživamo vsaj še mesece, potem ko je bil pobran in posušen. Z razvojem konopljarske industrije so pridelovalci z namenom pravilnega skladiščenja razvili posebne zatemnjene prostore z nadzorovano temperaturo, v domačem okolju pa že danes za to večina poskrbi s steklenim kozarcem, ki dobro tesni in je shranjen nekje globoko v omari.