Novoletno praznovanje je za nami, med tistimi, ki so praznike preživeli v vse prej kot razposajenem vzdušju, pa se je znašel tudi Johnny Boon. Domnevni vodja nekdanje t.i. Cornbread mafije je bil ameriške publicitete konec 80-ih deležen zaradi sodnega procesa in obsodbe. Glede na to, da se je pred Božičem po večletnem begu zaradi gandže znašel v kanadskem priporu, ponovoletno novičarsko pozebo tokrat izkoriščamo za oris njegovega lika in dela. Ob tem v drugem delu oddaje nikakor ne bomo prezrli smrti Franca Loje, raziskovalca gandže in soustvarjalca priljubljene dokumentarne serije Strain Hunters.

Več kot 8-letno uspešno skrivanje in izmikanje policije se je za Johna Roberta Johnnyja Boona zaključilo 22. decembra. Takrat ga je po nalogu ameriških oblasti v enemu izmed nakupovalnih centrov v Montrealu aretirala kanadska policija. Ta Boona vse od aretacije zadržuje v priporu, kjer bo ostal vsaj še do jutrišnjega zaslišanja pred sodiščem za migracijske zadeve, na katerem bodo odločali o njegovi izročitvi Združenim državam Amerike. Kentuckyjska policija in agencija Marshall Service, pristojna za pregone, Boona lovita že vse od poletja 2008, ko so na njegovi farmi v Springfieldu zasegli več kot 2.400 sadik konoplje. Obtožujejo ga nezakonite proizvodnje in distribucije gandže, zaradi njegove tozadevno bogate preteklosti pa mu po najbolj pesimističnih ocenah grozi tudi dosmrtna ječa.  

Ne preseneča, da so ameriške oblasti 73-letnega Boona uvrstile na seznam najbolj iskanih oseb. Zaradi trgovine z gandžo je za zapahi preždel že približno 15 let, pod drobnogled preiskovalcev pa je padel že v drugi polovici 80-ih kot domnevni vodja tako imenovane Cornbread mafije. Skupina se je pod tem imenom v javnosti prvič pojavila med sodnim pregonom junija 1989 v Marionu v Kentuckyju, ko se je 20 njihovih pripadnikov ob aretaciji zaradi trgovine s konopljo cinično sklicevalo na koruzo in pridelavo koruzne moke oziroma kruha.

Od koruze in koruznega kruha je na koncu ostalo le ime sindikata pridelovalcev gandže, s preiskavo pa se je razkrila vsa razsežnost njegove dejavnosti. Po ocenah preiskovalcev je šlo za največjo ameriško združbo pridelovalcev konoplje, ki naj bi delovala na kar 29 kmetijah v 10 ameriških zveznih državah in pri tem pridelala najmanj 182 ton gandže. Čeprav je bil sedež združbe v Kentuckyju, so bile prve aretacije izvedene že leta 1987 v Minnesoti, ko je padel tudi John Johnny Boon.

Boona sta se kot vodilnega in najbolj izpostavljenega člana Cornbread mafije v medijih kmalu prijela bahaška naziva boter in kralj gandže. Svojo dejavnost je vseskozi opravičeval z eksistencialnimi razlogi, ki jih najbolje ponazarja njegov znan citat: “Ko doma vlada revščina, je včasih konoplja tista, ki lahko na jedilni mizi priskrbi kruh.” James Hidgon, avtor knjige o Corbread mafiji, pa delovanje slednje postavlja v zgodovinski kontekst upora proti prohibicijskim politikam v Kentuckyju. Tamkajšnji prebivalci so so se v času alkoholne prepovedi izkazali z njegovo nezakonito proizvodnjo in prodajo, uporniško tradicijo očetov pa so Boon in kameradi nadaljevali z gandžo.

***



Franco Loja 

20.5.1974 - 2.1.2017

Še zmačkane od novega leta, je ljubitelje gandže 2. januarja presenetila novica o smrti Franca Loje, znanega raziskovalca in promotorja gandže. Franco, po rodu sicer Italijan, je bil od leta 2000 ena ključnih figur amsterdamske scene, kjer je sodeloval na Cannabis Cup-ih, življenje pa z odkrivanjem ter primerjavo novih strainov (izg. strejnov) oziroma sevov posvetil raziskovanju genetike in raznolikosti gandže. S tem je povezana priljubljena serija dokumentarcev Strain Hunters, ki je začela nastajati leta 2008 v okviru semenarne Green House. Z ustanoviteljem slednje in tesnim sodelavcem Arjanom Roskamom ter drugimi lovci, je Franco po svetu iskal nove straine, jih preizkušal, kombiniral, z njimi osvajal različna tekmovanja in na koncu tudi uspešno lansiral na tržišče.

Zadnja leta Franca Loje je zaznamovala predvsem Afrika oziroma Kongo, kamor se je vse pogosteje vračal. Ob snemanju novih epizod Strain Hunters, je Franco v Kongu veliko časa namenil malariji in zdravljenju njenih posledic s pomočjo kanabidiola. Ironija usode je na žalost hotela, da se je z malarijo okužil tudi sam in za njenimi posledicami tudi umrl.

“Cannabis is my passion, my bread, my home. I feel it is my duty to make sure this amazing plant is preserved and enjoyed. I am a smoker, a grower, a breeder, and a strain hunter. For life,” je v teh dneh na spletnih strani Green House-a zaslediti Francov citat, s katerim se je definiral. Na žalost je to življenje živel le dobrih 42 let. Ko boste naslednjič v rizlo drobili katerega od skunkov prepoznavne semenarne, ki sta jo furala z Roskamom, pomislite tudi nanj.