Ob vseh prazničnih dneh v zadnjih tednih - začenši z 20. aprilom in dnevom gandže ter ljubljanskim Marihuana maršem nekaj dni pozneje - je svoj dan obeleževala tudi knjiga. 23. april je od razglasitve leta 1995 tradicionalni Svetovni dan knjige, knjiga oziroma papir pa je močno povezan tudi s konopljo. Tako zgodovinsko kot tudi danes, ko ponovno v veljavo vse bolj stopajo prednosti konopljinega papirja, o katerem smo govorili v tokratni Vsemogočni travici.

Vez med konopljo in papirjem je tesna že vse od iznajdbe slednjega. Že kakšnih 200 let pred Cai Lunom kitajskim izumiteljem modernega postopka izdelave papirja na samem začetku 2. stoletja, so konopljo oziroma njena vlakna ob ostalih rastlinskih sestavinah kot gradnik papirja prepoznali že v zgodnjem obdobju kitajske dinastije Han. Z reciklažo tekstila, ribiških mrež in drugega materiala iz konopljinih vlaken so iznašli papir, dobre lastnosti konoplje v tem segmentu pa sta pozneje potrjevala tako Lunov postopek kot poznejši razvoj pridelave papirja.  

Trpežnost in moč konopljinih vlaken oziroma iz njih pridobljene celuloze papirju v prvi vrsti zagotavljata obstojnost. Ta za papir, knjige in v širšem kontekstu za ohranjanje knjižne tradicije ključna lastnost je bila hitro prepoznana in vsi pomembnejši dokumenti, listine, knjige, denar … so bili dolgo časa tiskani na konopljin papir. Primerov je mnogo, od Gutenbergove Biblije, Magne Carte pa do ameriške Deklaracije neodvisnosti, če izpostavimo le tiste najbolj očitne in poznane.



Za papir, namenjen tiskanju knjig in revij, skratka obstojnejših publikacij, se uporablja celuloza iz konopljinih zunanjih, dolgih vlaken, medtem ko je za papir, namenjen tiskanju časopisov in embalaže, primernejša celuloza iz konopljinega pezdirja oziroma kratkih vlaken sredice stebla rastline. Pridelava papirja na osnovi konoplje naj bi bila primernejša tudi z ekološkega vidika, saj slednja zahteva znatno manjšo uporabo kemikalij kot pridelava papirja iz lesa dreves. A kot poudarja Tomaž Koren s spletne strani konoplja.org, je ekološkost pridelave papirja odvisna predvsem od procedure, to pa v največji meri, kot Koren pojasni na primeru papirnice Krško, še vedno pogojujejo finance.

izjava

Čeprav je pri pridelavi papirja iz konopljinih vlaken manj okolju škodljivih stranskih učinkov kot pri proizvodnji na osnovi drevesne celuloze, tudi v prvem primeru niso izključeni škodljivi kemijski postopki.  

izjava

Pomembna prednost, ki jo ima konoplja pred drevesi oziroma lesom, ko gre za izdelke na podlagi celuloze, torej tudi za papir, je hektarski donos. Ta je pri konoplji, kot največkrat posplošeno navajajo različni viri, do 4-krat večji, Koren pa razliko pojasni z nazornejšo časovno primerjavo rasti rastlin.



izjava

Večji donos celuloze pri konoplji v časih globalnega krčenja gozdov seveda ni obroben ekološki faktor in je eden glavnih vidikov, ki se izpostavlja ob ponovni akutalizaciji uporabe konopljinega papirja. Morda ne v Sloveniji, ki je celovito poraščena z gozdovi, a drugod, kjer teh ni, prav gotovo.

izjava

Čeprav je bila konoplja nekje do začetka 20. stoletja pomemben vir rastlinskih vlaken za najrazličnejše uporabe, seveda tudi za papir, je pozneje, ko je ta prišel v najširšo množično uporabo, njen delež v papirni industriji močno upadel. Odločil je ekonomski faktor in zaradi nižje cene pridobivanja papirja na podlagi celuloze iz dreves so ta konopljo skoraj povsem izrinila iz papirne branže, svoje pa je seveda kot pri vsej ostali uporabi konoplje naredila tudi prohibicija rastline. Ekonomska kvazi neupravičenost pridelave papirja iz konopljine celuloze pa tudi danes igra odločilno vlogo.    

izjava

Kljub temu da se trendi spreminjajo in prednosti konoplje postajajo ponovno opazne tudi v papirni industriji, je še vedno glavna ovira cena.



izjava

Finančni vidik je konopljinemu papirju onemogočil tudi to, da je postal del slovenskega monetarnega sistema. O tolarju iz gandže še za konec Tomaž Koren s portala Konoplja.org.

izjava