V tokratni Vsemogočni travici smo se od konoplje preselili k mahu. V prazničnih dneh ga je v skladu s tradicijo marsikod po Sloveniji moč uzreti kot del božičnih jaslic, redki sorodniki tega rastlinskega znanilca severnih in vlažnih predelov pa so znani tudi po psihoaktivnih in THC-ju podobnih lastnostih. 



Jetrenjaki sodijo med bolj prvinske in izvirnejše sorodnike mahov. Nekatere vrste jetrenjakov iz roda radula vsebujejo posebno snov, ki deluje na podoben način kot psihoaktivni kanabinoid THC. Na te posebneže med mahovi je pred časom opozorila prodaja posušenih delov jetrenjaka iz rodu radula v eni od spletnih prodajaln, kjer so ga reklamirali kot legalno travo.

Spletne prodaje jetrenjaka kot dovoljene droge ni prezrl tudi Jürg Gertsch, ki je s sodelavci z Inštituta za biokemijo in molekularno medicino na Univerzi v Bernu hitro ugotovil, da gre za radulo marginato, jetrenjak, ki uspeva predvsem na Novi zelandiji in v Tasmaniji. Psihoaktivne učinke, ki so jih v oglasih obljubljali prodajalci, so povezali s snovjo perotetinin (PET). Gre za učinkovino, imenovano po raduli perrotteti, eni redkih vrst jetrenjakov iz rodu radula, ki vsebujejo PET. Perotetinin in njegovo delovanje so prvič popisali leta 1994, raziskovalci z bernske univerze pa so njegove učinke primerjali s kanabisom oziroma THC-jem.

Medtem ko je bila sorodna molekulska struktura PET-a in THC-ja znana že prej, so raziskovalci z Univerze v Bernu v študiji, objavljeni konec oktobra, potrdili tudi podobno delovanje obeh učinkovin. Perotetinin učinkuje na iste kanabinoidne receptorje kot THC, poskus na miših v okviru raziskave pa je pokazal, da je njegovo psihoaktivno delovanje vendarle precej šibkejše od kanabinoidovega. Tako PET kot THC sta pri miših sicer povzročila počasnejše gibanje in znižanje telesne temperature.

PET glede na rezultate švicarske raziskave izkazuje tudi potencial protivnetnega delovanja. Kot je povedal soavtor raziskave bernske univerze Michael Schafroth, je PTE povzročil padec nivoja prostaglandina, tkivnega hormona, ki je povezan z vnetnim delovanjem.

Kljub podobnim lastnostim se konkurence posebne vrste jetrenjakov, sorodnikov mahov, ki vsebujejo učinkovino PET, konoplji ni treba bati. Zaradi šibkega psihoaktivnega učinkovanja PET ta za tako imenovano rekreativno uporabo ni zanimiv, sama snov pa je omejena na nekaj redkih vrst jetrenjakov iz rodu redula, v katerem se nahaja. Na Japonskem, Kostariki in Novi Zelandiji, kjer uspevajo, jih ponekod, denimo Maori, tradicionalno uporabljajo v zdravstvene namene. Da pa medicinski potencial PET-a ne bi ostal tudi geografsko omejen in težko dostopen, so ga seveda že pred časom tudi sintetizirali.

***

Pred koncem pa še razveseljiva novica iz domačih logov. Okrožno sodišče v Mariboru je v ponovljenem sojenju aktivistu Sanjinu Jašarju in soobtoženemu Klemnu Zagoršaku vnovič izreklo oprostitev vseh obtožb o pridelavi in preprodaji konoplje. Sodnica Danila Dobčnik Šošterič, ki je obtoženima sodila že na prvem sojenju, je po zaslišanju prič in upoštevanju zdravstvene dokumentacije ponovno presodila, da ravnanje Jašarja in Zagoršaka ni imelo škodljivih posledic, pač pa nasprotno. S tem se ni strinjala mariborska višja tožilka Januša Kušar Rotman, ki je vztrajala pri argumentu, da konoplja in njeni derivati sodijo med prepovedane droge in predlagala za Jašarja leto, za predhodno že kaznovanega Zagoršaka pa leto in pol zaporne kazni. Ob izreku oprostilne sodbe je tožilstvo napovedalo pritožbo. Kot je znano, je okrožno sodišče Sanjina Jašarja in Klemna Zagoršaka prvič oprostilo septembra lani, avgusta letos pa je višje sodišče primer razveljavilo in ga vrnilo v ponovno sojenje.