Ob anginah, gripah in drugih virusnih obolenjih med bolezenske znanilke zime sodijo tudi težave z dihali. Zimski čas je toliko bolj neprijeten v primeru astme, ko so bolniki zaradi mraza izpostavljeni alergenom, suhemu in hladnemu zraku ter posledično težko dihajo. Slednje je s farmacevtskimi olajševalci hitro premostljivo, bolniki in medicina pa ob tem že dolgo preizkušajo, ali je astmo in njene simptome mogoče blažiti tudi s pomočjo konoplje.  

Astma oziroma naduha, ki velja za eno najpogostejših pljučnih bolezni, je posebno vnetje dihalnih poti, ki  ga pospešujejo različni alergeni, virusi in določene bakterije. Dihalne poti se zožijo zaradi astmatskega vnetja, katerega vzrok ni povsem razjasnjen. Številni dražeči in neznačilni dejavniki, kot sta hladen in suh zrak, pa stanje le še poslabšata in privedeta do simptomov astme - oteženega dihanja, kašlja, piskajočega dihanja in bolečine v prsih.

Medicina se astme loteva s preprečevalci, ki zmanjšujejo vnetje sapnic, in pa z olajševalci oziroma bronhodilatatorji, ki sproščajo dihalne poti. Danes je za zmanjševanje vnetja in sproščanje dihalnih poti na voljo več vrst farmacevtskih zdravil, ki se uporabljajo glede na intenzivnost bolezni. Nekoč pa so bila dihalna obolenja  podvržena naravnem tretmaju. To je predvsem v južni Aziji vključevalo tudi konopljo, ki naj bi bila učinkovita pri kašlju in izkašljevanju. Sicer redke tovrstne študije pa so slednje postavile nekoliko pod dvom, saj ne ponujajo enotnega odgovora.

Če je izkašljevalni učinek gandže nedorečen, pa se večji potencial konoplji oziroma kanabinoidu THC pripisuje pri oteženem dihanju. Že leta 1973 je skupina pulmologov pod vodstvom Donalada Tashkina v New England Journal of Medicine objavila ugotovitev, da kajenje gandže in THC širita dihalne poti in kot taka preprečujeta simptome astme. Njihova dognanja so bila podlaga za nadaljnje raziskave, ki so v glavnem potrdile bronhodilatatorski učinek THC-ja.

V eni od teh, objavljeni junija 2014 v British Journal of Pharmacology, so raziskovalci s poskusi na pljučnih tkivih 88 pacientov ugotovili, da THC lahko ob asmatskih napadih blokira krčenje pljučnih mišic , ki ga povzroči nevrotransmiter acetilholin. Učinek THC-ja je tako enak farmacevtskim olajševalcem dihanja, deluje pa drugače. Medtem ko slednji zaustavljajo delovanje acetilholina z vezavo na njegove lastne receptorje, THC njegovo sproščanje blokira z vezavo na receptorje CB1 .

Za dihalne poti sproščujoče delovanje kanabinoidov pa ni enoznačno. Endogeni kanabinoid anandamid naj bi po eni od študij dihalne poti sproščal le v prisotnosti alergenov, v normalnih okoliščinah pa naj bi jih - nasprotno - ožil. Podobne izkušnje naj bi imeli tudi nekateri bolniki, ki so se zdravili s kanabisom oziroma THC-jem. Ob slednjem sproščanje dihalnih poti pripisujejo tudi nekaterim terpenom, posebnim substancam, ki dajejo rastlini značilen vonj in barvo.

Čeprav je lajšanju simptomov posvečene največ pozornosti, pa raziskujejo tudi možnosti zdravljenja astme s protivnetnim delovanjem konoplje. Tovrstne lastnosti ima več terpenov in kanabinoidov, v ospredju pa je kanabidiol (CBD), ki z regulacijo imunskega sistema vpliva na vnetne procese v sapnicah. Ob tem ni zanemarljivo niti antibakterijsko delovanje konopljinih učinkovin. Prav bakterijske okužbe v otroštvu naj bi bile eden od možnih vzrokov za pojav astme. Bakteriociden učinek ima več kanabinoidov, ob že omenjenih THC-ju in CBD-ju še CBG. V nekaterih študijah so se ti izkazali za uspešne v boju proti določenim bakterijam, izhajajo pa iz rodu streptokokov, ki naj bi bili potencialni povzročitelji astme.

Pri spopadanju z astmo s pomočjo konoplje je seveda pomemben način njenega uživanja. Običajno kajenje, še posebej s tobakom, bi bilo zaradi vseh dražilcev in nevarnih snovi kontraproduktivno. Oralno zaužitje pa, kot je že v 70-ih ugotovil omenjeni Tashkin, na pljuča nima željenega in dovolj hitrega učinka. Za najbolj ustreznega se tako izkaže uparjevalnik oziroma vaporizator, ki s segretjem na pravšnjo temperaturo omogoča inhalacijo zgolj potrebnih učinkovin, nevarnim snovem, ki se sproščajo ob kajenju, pa se izogne.