Na poti raziskovanja zdravilnih učinkov konoplje se tokrat ustavljamo pri Parkinsonovi bolezni. Aktualna dognanja potrjujejo, da kanabinoidi zmanjšujejo neprijetne simptome te nevrodegenerativne bolezni, nekatere raziskave pa konoplji pripisujejo tudi zmožnosti vplivanja na njen potek.

Tresavica ob mirovanju, oteženo gibanje in mišična rigidnost so najbolj značilni znaki Parkinsonove bolezni, ki jih povzroča zaradi pomanjkanja dopamina zmanjšana stimulacija možganske skorje in bazalnih ganglijev. Pomanjkanje dopamina, živčnega prenašalca, ki vpliva na čustvene odzive in motoriko, je posledica propadanja posebnih dopaminskih nevronov. Teh je lahko v primeru Parkinsonove bolezni uničenih tudi do 80 odstotkov, vzrok za ta ključni moment pa še ni povsem pojasnjen.

Na neprijetne simptome Parkinsonove bolezni so se s konopljo odzivali že v preteklosti. V 19. stoletju so bolnikom zdravniki predpisovali tinkturo indice, pred prepoznavo bolezni, ki jo je 1817 prvi popisal James Parkinson, po katerem se tudi imenuje, pa so z ekstraktom kanabisa lajšali tresavico. Za umiritev slednje naj bilo sicer veliko učinkovitejše kajenje. Tradicionalna dognanja so s ponovnim uveljavljanjem gandže v medicini znova aktualna, potrjujejo pa jih tudi številne raziskave. Nazadnje, minulo leto, je zmanjšanje simptomov Parkinsonove bolezni pri uživalcih kanabisa potrdila izraelska pilotna študija, objavljena v reviji  Clinical Neuropharmacology.

V raziskavi Univerze iz Tel Aviva je sodelovalo 47 pacientov s Parkinsonovo boleznijo, ti pa so v veliki večini potrdili, da dolgotrajno kajenje kanabisa občutno zmanjšuje večino od najbolj neprijetnih posledic bolezni. Približno 73 odstotkov udeležencev je poročalo o zmanjšanju tresavice in togosti v mišicah, več kot 81 odstotkov pa tudi o manj bolečinah. Znatno se je zmanjšalo nenazadnje število padcev zaradi težav z gibanjem.

Kot sekundarni simptomi Parkinsonove bolezni se lahko pojavijo čustvena nestabilnost, depresija, motnje v zaznavanju in spanju ter druge težave, gandža pa sodeč po rezultatih izraelske univerze odpravlja tudi te. Več kot tri četrtine bolnikov, zajetih v raziskavo, je potrdilo izboljšanje počutja, nekaj manj jih je poročalo o kvalitetnejšem spancu, medtem ko na izgubo spomina pri večini kanabis ni vplival. Zajeti v raziskavo se s Parkinsonovo boleznijo v povprečju spopadajo dobrih 10 let, s travo, v količini do enega grama dnevno, pa so tegobe lajšali povprečno 19 mesecev.  

Stroka predvideva, da je lajšanje simptomov Parkinsonove bolezni povezano z delovanjem endokanabinoidnega sistema in dogajanjem v bazalnih ganglijih. Ta del velikih možganov, odgovoren za motoriko, je hkrati prežet z kanabinoidnimi receptorji CB1, na katere se vežejo endokanabinoidi oziroma v primeru uživanja kanabisa, THC. Raziskava iz leta 2000 je pokazala, da v primeru težav z mišicami in motoriko raven endokanabinoidov naraste, kar je bil dober obet nadaljnjemu preverjanju možnosti lajšanja simptomov Parkinsonove bolezni s pomočjo konoplje. Pozitivne rezultate je v tej smeri leta 2011 dala raziskava madridske univerze Complutense, opravljena na miših s prizadeto motoriko, podobno simptomom Parkinsonove bolezni.

Medtem ko THC vpliva na izboljšanje motoričnih sposobnosti, pa je kanabinoid CBD učinkovitejši za lajšanje omenjenih sekundarnih simptomov Parkinsonove bolezni. Izboljšuje predvsem splošno razpoloženje in kakovost življenja, kar je potrdila po število udeležencev skromna študija, ki je bila pred nekaj leti objavljena v Journal of Psychopharmacology. Bolniki, ki so bili podvrženi terapiji s kanabidiolom v količini 300 miligramov dnevno, so poročali, da se bolje počutijo in se lažje spopadajo z boleznijo. Pri težavah z gibanjem in tresavico CBD ni povzročil sprememb.

THC, CBD in nekateri drugi kanabinoidi z antioksidativnimi lastnostmi delujejo tudi nevroprotektično, s čimer bi lahko pomembno vplivali na potek Parkinsonove bolezni. Kanabinoidi naj bi izboljševali funkcijo celičnega mitohondrija (na nedavnem psihiatričnem kongresu v Berlinu je bilo moč slišati nasprotno - da THC zavira mitohondrijsko aktivnost)*, nekatera dognanja zadnjih let pa dokazujejo, da pripomorejo k boljšemu izločanju toksičnih in neuporabnih snovi pri celicah. Slednje bi lahko bilo pri Parkinsonovi bolezni ključno, saj naj bi bil po predvidevanjih njen pojav povezan prav z nevrotoksini.

*dopolnjeno.