Z zgodnjejesensko oživitvijo bolj ali manj skritih nasadov, kjer se poča si pobira konopljin pridelek, se na valove Radia Študent vrača tudi Vsemogočna travica. Ta bo tudi v svoji tretji sezoni, kot ste že vajeni, z vami ob četrtkovih jutrih petnajst čez osmo, še naprej pa se bomo trudili osvetljevati različne vidike uporabe in regulacije gandže. Medtem ko ste za zeleno letino morali poskrbeti sami, pa vam mi v prvi letošnji ediciji Vsemogočne travice ponujamo kratek tris novic, povezanih s konopljo.

Začenjamo v domačih logih, kjer še vedno odmeva septembrski predlog Delovne skupine za področje predpisovanja medicinske konoplje in kanabinoidov pri Zdravniški zbornici Slovenije. Skupina je stroko pozvala, naj določi indikacije in kontraindikacije zdravljenja s konopljo, ob tem pa pričakujejo oblikovanje ustrezne pravne podlage, ki bo omogočila zdravljenje z gandžo. Vladi tako predlagajo, naj konopljo premakne iz prve v drugo ali tretjo skupino prepovedanih drog, Agencija za zdravila in medicinske pripomočke pa naj ji podeli status zdravila, da bo tako kot druga zdravila dostopna v lekarnah. Po mnenju delovne skupine bi morala zdravljenje kriti zdravstvena zavarovalnica, z zagotovitvijo dovoljšnih količin konoplje pa bi moralo biti zdravljenje omogočeno vsem bolnikom, ki jo potrebujejo. Politični lonček sta poleg Zdravniške zbornice pristavili stranki Združena levica in SD, ki sta podali podobni pobudi.

Na zahtevo Ministrstva za zdravje je strokovna komisija Nacionalnega inštituta za javno zdravje poleti objavila strokovno mnenje o uporabi konoplje v prehrani. Na podlagi izdelkov so pregledali različne vidike prehranske uporabe konoplje in preverili njihovo usklajenost z prehransko oziroma živilsko zakonodajo ter pravilniki, pri tem pa so, kot pojasnjuje Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, njihovo pozornost vzbudili izdelki … 

izjava

Podobno kot je Evropska agencija za varnost hrane zamejila  priporočeni dnevni vnos THC-ja, strokovna komisija Nacionalnega inštituta za javno zdravje predlaga tudi zamejitev sicer dovoljenega CBD-ja. Dnevni vnos z živili oziroma prehranskimi dodatki bi omejili na 2 miligrama, kar je v primerjavi z nekaterimi tujimi ugotovitvami, ki dopuščajo mnogo višji vnos, nenavadno nizka raven.

izjava

Olimpijske igre, letošnji športni dogodek leta, bodo ob vseh tekmovalnih dosežkih ostale v spominu tudi po tolerantnejši protidopinški obravnavi konoplje. Prvič so tudi na poletnih olimpijskih igrah veljala nova pravila Svetovne protidopinške agencije (WADA), ki konopljo in njene učinkovine sicer ohranjajo na seznamu prepovedanih snovi, a omogočajo precej višje vsebnosti THC-ja v krvi. S spremembami je Wadin izvršni odbor pred tremi leti mejo vsebnosti dvignil s 15 na 150 nanogramov THC-ja na mililiter krvi. V praksi to pomeni, da tekmovalci gandže ne smejo uživati na dan tekmovanja, lahko pa jo na dneve pred in po tekmi, kar je bil tudi Wadin glavni namen.

Športniki so lahko tako v Riu brez težav tekmovalni stres v dnevih pred tekmo odganjali tudi z džojntom, ne da bi se morali bati takih nevšečnosti, kot so doletele deskarja Rossa Rebegaliatija, ki je na zimski olimpijadi v Naganu leta 1998 skoraj ostal brez zlate medalje, potem ko so mu v krvi odkrili slabih 18 nanogramov THC-ja na mililiter krvi. Rebagliati je ves postopek uživanje gandže zanikal, nasprotno pa sta denimo šampiona Michael Phelps in Usain Bolt javno priznala, da ga občasno rada zvijeta.