Za eko pridelovalce tudi manjše površine
V luči nedavnih sprememb Pravilnika o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka in iztekajočega se roka za oddajo vlog smo se v tokratni Vsemogočni travici po daljšem času spet posvetili industrijski pridelavi gandže. Spremembe ekološkim pridelovalcem omogočajo gojenje na manjših površinah, kako bodo vplivale za pridelavo konoplje v Sloveniji, ki v zadnjih nekaj letih stagnira, pa smo ugotavljali s sogovornikoma Matjažom Grkmanom s kmetijskega ministrstva in Uršo Orehek z Zadruge Konopko.
Pravilnik o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka, ki je stopil v veljavo 18. maja, znižuje najmanjšo površino za gojenje konoplje in maka z 0,1 hektara na 0,01 hektara. S spremembami želijo na pristojnem Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano gojenje konoplje omogočiti tudi manjšim, ekološkim kmetijam. Gre za površine, primerne tudi za ročno obdelavo, na ministrstvu pa verjamejo, da se bo s tem obogatila ponudba pridelkov in izdelkov iz konoplje. Matjaž Grkman, predstavnik kmetijskega ministrstva.
Gojenje konoplje na površinah, večjih od enega ara, bo dovoljeno kmetom, ki so, kar pravi dodana poved 1. alineje 2. člena Pravilnika o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka, “vključeni v kontrolo ekološke pridelave.” Za ostale prejšnja omejitev 10 arov oziroma 0,1 hektarja ostaja, kakor tudi vse druge določbe pravilnika.
Urša Orehek, ki se v Zadrugi Konopko ukvarja s področjem pridelave, spremembe pozdravlja. Po njenem bodo namenjene predvsem zeliščarjem, na ta način pa se bo povečalo tudi število pridelovalcev.
Rok za oddajo vlog za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje se za ekološke kmete, kot rečeno, izteče jutri, ko bo znano njihovo končno število. O tem, kakšno je trenutno zanimanje za konopljo med ekopridelovalci, pa več Grkman.
Pridelava konoplje v industrijske namene je rasla do leta 2015, ko je dosegla višek, v zadnjih letih pa stagnira.
Na kmetijskem ministrstvu se z razlogi za upad pridelave konoplje posebej ne ukvarjajo, zato pa pridelovalci opozarjajo na težave, s katerimi se srečujejo. Poleg številnih birokratskih ovir in težav s stroji za pridelavo gandže, v veliki meri ovira tudi omejitev vsebnosti THC-ja na 0,2 odstotka. Zaradi tega je, kot poudarja Urša Orehek iz Zadruge Konopko, pridelovalcem na voljo manjši nabor sort, med njimi so prikrajšani tudi za nekatere avtohtone.
Kljub dolgotrajnim pozivom k dvigu omejitve dovoljene vsebnosti THC-ja v konoplji, gojeni za industrijske namene, na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o tem še vedno ne razmišljajo. Pri tem se sklicujejo na ureditev v ostalih državah Evropske unije, pri čemer na ravni slednje ne obstajajo skupna pravila, ki bi članicam narekovala omenjeno omejitev, ampak je ta pogoj za pridobitev evropskih subvencij.
V Sloveniji, ki se po obdelovalnih površinah ne more kosati z državami, ki so večje pridelovalke konoplje, bi morali po mnenju Urše Orehek, s katero tokrat zaključujemo, bolj izpostaviti prednosti manjše, tudi ekološke lokalne pridelave, ki bi temeljila na pestrosti sort. Z butično pridelavo, kot jo imenuje, bi po njenem lahko uspešno konkurirali mednarodnemu trgu in uvozu.
Dodaj komentar
Komentiraj