Foto: © Mazen Kerbaj

Nocoj se bomo podali v trobilo kot zvočni vir, kot deksonstrukcija, sampler, vzorec, ki nato preko interpretacij drugih avtorjev in avtoric vstopa v nove dekonstrukcije. Obenem pa se bomo vtrli v transformativno naturo elektroakustične improvizacije, kjer elektronika in glasbilo vstopata v fluidne zvočne transformacije.

Libanonski trobentač in improvizator MAZEN KERBAJ je ena od osrednjih figur sodobne glasbe v Bejrutu zadnjih dveh desetletij, ki se je iz odmaknjene pozicije preko festivala sodobne glasbe Irtijal in glasbenikov, kot so Kerbaj, kitarista Sharif Sehnaoui in Tony Elieh, basist Raed Yassin, klarinetist Paed Conca in pihalka Christine Abdelnour, močno pozicionirala na mednarodnem prizorišču. Kerbaj, danes baziran v Berlinu, je v osnovi ilustrator in stripar z mednarodnim slovesom, kot trobentač pa sledi premisam sodobnega zvena in piša trobente, ki zvok trobente dekonstruira in raziskuje preko uporabe številnih razširjenih tehnik igranja. S tem trobento popelje v svet šuma, značilnega za elektronsko glasbo in v svet mikrotonalnosti. Obenem uporablja številne preparacije in modifikacije, cevi in predmete kot svojstvene podaljške. Pri nas je gostoval z znanim A Triom in z zasedbo Karkhana, pri založbi Morphine Records pa je letos izšla dvojna plošča, ki spada v cikel treh plošč solistične torbente, podvržene dekonstrukciji. Plošča Sampler/Sampled s podnaslovom Mazen Kerbaj Trumpet Solo Vol. 3, je sestavljena iz dveh delov, iz akustičnega vzorčnika, samosvojega nabora katalogov Kerbajevih zvokov, iz katerih ustvari dve solo kompoziciji, drugi del pa tvori podvrženost tega materiala dekonstrukciji drugih avtoric in avtorjev, ki prihajajo iz polja elektrofonskih in elektronskih godb, bodisi improvizatorskih, eksperimentalnih ali celo bolj klubsko orientiranih praks. Tako sta med njimi tudi Rabih Beaini in Donzilla Lion iz ekipe Nyege Nyege. Nekateri z materialom tvorijo dinamična kolažiranja, polna testurnih in ritmičnih premetank, drugi jih vnesejo v zazankana ritmična okolja, nekateri pa v bolj občutljivo, dromljajočo zvočno tvarino. Slišali bomo raztelešenje Kerbajeve trobente njujorške gramofonarke in zvočne umetnice MARINE ROSENFELD, japonskega gramofonarja DJ SNIFFA, nam dobro znane avstrijske producentke elektronske glasbe, razpete med klubsko elektroniko in bolj eksperimentalno glasbo, ELECTRIC INDIGO, ter ameriške staroste elektroakustične glasbe, improvizacije in semplanja, BOBA OSTERTAGA. Še prej pa bomo slišali Mazena v solo kompoziciji, sestavljeni iz 318 vzorcev njegovih zvokov predelane trobente in različnih tehnik, ki je hkrati kompozicija, skladba, obenem pa nabor zvočnih vzorcev, ki lahko postane premetanka, selekcija, in nabor zvokov ter čisti potencial za nadaljnje dekonstrukcije. Plošča je tako svojstven katalog, premetanka in dekonstrukcija dekostrukcije.

V drugi polovici oddaje pa se selimo v prostor sožitja akustični in elektrofonskih zvokov med violončelom in magnetofonskimi trakovi, njihovo modukacijo v živo, ki tvorijo elektroakustični dispozitiv, najbližje tradiciji konkretne glasbe, izvzete iz studijskih ter programskih okvirjev in vnesenih v polje svobodno improvizirane glasbe. Lani meseca marca je korejska čelistka OKKYUNG LEE v okrilju svoje umetniške rezidence v londonskem placu Cafe Oto v živo izvedla dva dueta, prvega z elektroakustičnim dispozitivom JEROMA NOETINGERJA, tokrat okleščenim zgolj na revoxov magnetofonski aparat, in drugega z Nadio Ratsimandresy na zgodnjem elektronskem glasbilu Martenotovi valovi. Zdaj sta izšla na plošči Two Duos pri založbi Otoroku. Oba elektrofonska glasbila, Revox B77 in Martenotovi valovi, sta tesno povezana z francosko branžo elektronske in elektroakustične glasbe, prvi seveda v kontekstu konkretne glasbe, drugi pa se je utelesil denimo v glasbi Olivierja Messiaena, v širši kontekst pop kulture in glasbe pa vstopil denimo z glasbo zasedbe Radiohead. V obeh duetih se torej Okkyung Lee podaja v sozven/šum z elektrofonijo, okolje, ki ji je dobro znano in v katerega suvereno vmešča svoj zven, prehajanja med tonom in šumom, ki je po eni strani zelo fizičen, zelo materialen in prožen, sunkovit, fluiden ter skrajno čuječen in občutljiv obenem. V duu z Noetingerjem, ki mu bomo prisluhnili nocoj, šum magnetofonskega traku, njegove modulacije zvoka delujejo kot svojstveno okolje, v katerega se vmešča čelistka, a obenem je to telo skrajno prožno in odzivno, hkrati pa duplicirano kot odmev, pregneten in transformiran posnetek, ki se gosti in množi ter vnovično vstopa v ekspresiven in brzolpet dialog z violončelom do čudovitega zaključka. Po eni strani gre torej za akuzmatičnost, po drugi pa za materialnost in fizičnost zvoka, za imeniten splet.

cafeOTO · ROKU027 - Okkyung Lee / Jérôme Noetinger / Nadia Ratsimandresy - “Two Duos” [sample]

Playlista:

1.) SAMPLER SIDE A- MAZEN KERBAJ

2.) UNTITLED- MARINA ROSENFELD & MAZEN KERBAJ

3.) TRUMPET ZOO- DJ SNIFF & MAZEN KERBAJ

4.) MAZEN’S TRUMPET- ELECTRIC INDIGO & MAZEN KERBAJ

5.) UNTITLED- BOB OSTERTAG & MAZEN KERBAJ

6.) UNTUTLED- OKKYUNG LEE & JEROME NOETNINGER