Foto: © KUD Mreža / MSUM

V tokratni oddaji se bomo podajali v vmesja elektroakustične improvizacije, raztelešene v formi in prostoru, v sožitja zvena in vibrirajočih predmetov in površin, razprostrih v zvočnem in fizičnem prostoru, ter v zvočnost reminiscemc spomina, dnevniških zapiskov v obliki svojstvene kompozicije ...

Začeli bomo z raztrganino v zvočnosti in vstopili v razprt, fragmentiran, hrupen in zvočno raztelešen prostor kitarskih zvokov in udarcev ter gnetenj šumečih gmot računalniških povratnih zank baskovsko-francoskega dua MATTIN & MICHEL HENRITZI s posnetkom iz l. 2006, ki se lepo vpenja v takratne prevladujoče zvočnosti na sceni, a obenem že razpira neke temejlne postulate v svobodni improvizaciji preko neke jasne preslikave dialoških, zvenskih relacij v skupnem zvočnem prostoru, ki je ves čas v soodvosnosti, a jo hkrati skupša zlomiti z nenadnimi prekrivanji, sunkovitimi raztezanji intenzivnosti in zamaknjenostjo v prostoru. Henritzi je strunar, nojzer, abstraktni bluesman, pisec o glasbi, sodelujoč s številnimi japonskimi ustvarjalci in ustvarjalkami, med njimi denimo z legendarno Junko, s katero je dvojec l. 2008 posnel tudi skupno ploščo Je T’aime. Pred leti je vodil eno od formativnih založb za sodobno improvizirano glasbo A Bruit Secret. Mattin je improvizator, performer, pisec in teoretik, ki je ravnokar povil novo zanimivo knjigo Social Dissonance pri znani založbi Urbanomic. Čeprav pričujoča glasba izvira iz preteklosti, subverzivna hrupna raztelešenost skladbe Independance še vedno intenzivno in aktualno resonira skozi našo nemožnost (ne)odvisnosti.

Po njej se bomo vpeli v svojstveno intimnost na robovih slišnosti, ki je povnanjena skozi kompozicijo španske skladateljice in improviizatorice ter zvočne umetnice CLARE DE ASIS, ki smo jo pred leti videli in slišali na festivalu Sonica. Njena glasba je glasba navidezne statične povrhnjice, počasi razvijajoče se subtilno zvočno tkivo, polno čudovitih nians, ki tlijo pod to negibno povrhnjico. De Asis torej izhaja iz odprtih form, različnih načinov poslušanja in dojemanja prostorskosti zvoka in zvena. Nova skladba Present Ball je bila izdana na spletnem protalu Lateral Addition, posvečenem sodobni, ekeprimentalni glasbi in zvočni umetnosti. Clara že nekaj let piše dnevnik, vanj zapisje vsakdanje zaznamke, kratke refleksije prostorov, zvokov, dogodkov, včasih celo frekvenc in tonov in ti zapiski fragmentarnih spominov, zabeleženj, so osnova skladbe, v kateri se senčena tvarina spomina pregiba skozi vsakdanje šume, posnetke, dodane tone, frekvence in sledi krajev, ki spomin in občutja iztrga iz domene besed, definicij, konkretizacij, branje postane poslušanje, pretopljeno v kompozicijo.

Lateral Addition · +71

V relacijo med zvenom in šumom bomo vstopili skozi francoski improvizatorski dvojec dveh veteranov improvizirane glasbe, pihalca MICHELA DONEDAJA in zvočnega umetnika PASCALA BATTUSA. Pri znani francoski založbi Potlatch sta povila ploščo Miracle, s petimi improvizacijami za sopranski saksofonin sopranino in Battusove različne rotirajoče površine in mehanizme, vklenjene med gestami in akcijami, stiki in drsenji, trenji in odbijanji, ki jih zvoči v pretnjenih slojih šuma in tekstur, ti pa nato vstopajo v soodnos z razširjenim zvenom saksofona preko taktilnih zvočnih fenomenov. Med njima so imenitna prisluškovanja, odzivanja, stiki in odmiki, dve liniji, ki prečita ena drugo, se zvensko in šumsko dotikata, pulzirata, oplajata in senčita. Prisluhnili jima bomo v počasi vijoči, na prvi sluh varajoče zadržani skladbi Miracle En Pointillé.

V tej oddaji smo se že večkrat srečali z ustvarjanjem japonske zvočne umetnice, bazirane v Veliki Britaniji, RIE NAKAJIMA. Nakajima ustvarja v polju instalacij, performansov in v polju glasbe. Njena dela so ustvarjena za specifičen prostor in v interakciji z njim. V svojih instalacijah, performansih in ob izvajanju glasbe uporablja predvsem najdene predmete v kombinaciji z različnimi mehanizmi, njen glavni interes pa leži v materializaciji prostora z in skozi zvok, preko mehaničnih zvočnih brikolažev, ki jim nekateri ravijo celo mali orkestri. V tem ji sledi belgijski ustvarjalec, zvočni umetnik in ustvarjalec zvočil PIERRE BERTHET, s katerim skupaj snujeta projekt Dead Plants and Living Objects že od l. 2016 dalje. Istega leta sta gostovala tudi pri nas in svoj kinetični orkester malih naprav, mehanizmov, mobilov, vsakdanjih predmetov, pnevmatskih pihal, resonančnih cevi in različnih materialov razprostrla v prostoru MSUM na Metelkovi. Konec leta sta svojo formo hibridne instalacije-koncerta iz l. 2020 na leipziškem Seanaps festivalu zabeležila na plošči Mani Mani pri italijanski založbi Kohlhaas. Z njim nas vpenjata v krhko sfero zvoka v prostoru, prečenega s predmeti v gibanju in preseganju, v zvočenju in prisvajanju prostora.

Playlista:

1.) INDEPENDANCE - MICHEL HENRITZI & MATTIN

2.) PRESENT BALL- CLARA DE ASIS

3.) MIRACLE EN POINTILLÉ- MICHEL DONEDA & PASCAL BATTUS

4.) MANI MANI (excerpt)- RIE NAKAJIMA & PIERRE BERTHET