CD 3/19/90, disk ena, 3 (barlow,mydland) WE CAN RUN the grateful dead 7.06

Tole je bila koncertna izvedba pesmi We Can Run, ki jo v studijski različici najdemo na Built to Last, zadnji studijski plošči The Grateful Dead, objavljeni konec oktobra 1989. leta. Tokrat smo slišali posnetek z nastopa v Hartfordu, 19. marca 1990. leta, ki je vključen na zbirko Spring 1990, ki prinaša celotne posnetke s šestih od osemnajstih koncertov skupine The Grateful Dead na pomladni turneji marca in aprila 1990. leta. Zbirko smo začeli predstavljati prejšnji teden, ko smo tudi napovedali, da se bomo danes osredotočili na prispevek Brenta Mydlanda.

Pesem We Can Run sta napisala John Perry Barlow in Brent Mydland. Vemo, da je Barlow pisal besedila za pesmi, ki jim je glasbo dodajal Bob Weir. Torej podobna ustvarjalna naveza, kot Robert Hunter in Jerry Garcia. Na albumu Built To Last imamo kar nekaj pesmi Johna Barlowa, ki jim je glasbo dodal Brent Mydland, ali obratno. Ob pravkar slišani We Can Run še Just a Little Light, Blow Away in I Will Take You Home. Slednje, I Will Take You Home, v izboru posnetkov, ki jih imamo v okviru zbirke Spring 1990, ne najdemo, zato pa imamo v uradni obliki izdano vsaj koncertno različico na albumu Dozin' at the Knick z izborom posnetkov z nastopov v dvorani Knickerbocker Arena, od 24. do 26. marca 1990. Imamo pa nekaj posnetkov koncertnih izvedb pesmi Blow Away in Just a Little Light. Poslušajmo, kako je Brent Mydland odpel in z Grateful Dead odigral pesem Just a Little Light na nastopu v omenjeni dvorani Knickerbocker Arena, 26. marca 1990.

CD 3/26/90, disk ena, (mydland) JUST A LITTLE LIGHT the grateful dead 5.15

Brent Mydland je bil četrti klaviaturist, ki je igral z The Grateful Dead, po Pigpenu in Tomu Constantenu iz šestdesetih let in iz začetka sedemdesetih, in po Keithu Godchauxu, ki je nadomestil preminulega Pigpena sredi in v drugi polovici sedemdesetih, do svojega odhoda iz Grateful Dead v začetku 1979. leta. Brent Mydland je prišel v skupino 16. aprila 1979.

Rodil se je 21. oktobra 1952 v Munchenu v Nemčiji norveškemu oficirju, ki se je z družino preselil v San Francisco, ko je bil Brent star eno leto. S šestimi leti je začel vaditi igranje na klavir, nato pa igral po raznih skupinah v San Franciscu in okolici. 16. aprila 1979. leta je torej v The Grateful Dead zamenjal Keitha Godchauxa. Kmalu se je vključil v ustvarjalni proces in že za studijski album Go to Heaven iz 1980. leta prispeval dve pesmi, Far from Me in Easy to Love You. Za slednjo je besedilo napisal John Perry Barlow, za katerega sem prej že omenil, da je sodeloval predvsem z Bobom Weirom. Brent Mydland je na naslednjem albumu In the Dark, objavljenem julija 1987. leta, sodeloval še s pesmijo Tons of Steel, za album Built to Last iz 1989. leta pa je prispeval še prej že omenjene štiri pesmi. Ena od njih je Blow Away, ki jo bomo sedaj slišali v eksplozivni izvedbi z nastopa The Grateful Dead v Landoverju, 16. marca 1990. leta. Blow Away.

CD 3/16/90, disk ena, 9 (mydland) BLOW AWAY the grateful dead 12.02

Brent Mydland se je torej vključil v The Grateful Dead ne le kot klaviaturist, temveč tudi kot pisec glasbe in kot pevec. In to kot pevec ne le lastnih pesmi, temveč je pel ali vsaj spremljal druge v izvedbah pesmi, kot so Cassidy, Ramble on Rose in podobnih, predvsem pa bluesa, od Walking Blues Roberta Johnsona, do Little Red Rooster Willieja Dixona. Še posebej zanimiva je recimo izvedba slednje, torej Little Red Rooster, na nastopu 30. marca 1990 v Nassau Coliseumu, kjer je dodal svojo vrstico k besedilu Willieja Dixona: »While you're away, I'm gonna fuck with your henhouse, I'm just bein' neighborly«. Little Red Rooster.

CD 3/30/90, disk ena, 4 (dixon) LITTLE RED ROOSTER the grateful dead 9.23

En od vrhuncev prispevkov Brenta Mydlanda na nastopih v okviru pomladne turneje The Grateful Dead marca in aprila 1990 je nedvomno naslednja povezana izvedba pesmi Beatlov, Hey Jude, in Steva Winwooda in skupine Traffic, Dear Mr. Fantasy. Mogoče sami posamezni izvedbi nista najbolj reprezentativni, saj imamo recimo izredno samostojno izvedbo pesmi Dear Mr. Fantasy že v okviru omenjene pomladne turneje in sicer z nastopa v Knickerbocker Areni, 26. marca 1990, vendar prepleteni, tako rekoč zliti izvedbi Hey Jude in Dear Mr. Fantasy ne najdemo nikjer drugje. Nas vas ne moti niti, da se v začetku izvedbe Hey Jude jasno sliši, da se Brent Mydland ne more spomniti celotnega besedila pesmi in da se vmes prav dobro zmoti. Nato pa sledi navdahnjeno zlitje Hey Jude in Dear Mr. Fantasy.

CD 3/22/90, disk tri, 3-5 (lennon,mccartney,winwood) HEY JUDE/DEAR MR. FANTASY/HEY JUDE the grateful dead 4.52, 3.58, 4.31

Brent Mydland je, ob igranju v The Grateful Dead, v začetku osemdesetih igral tudi v skupini Boba Weira, Bobby and the Midnites, imel pa je tudi lastno zasedbo Go Ahead, v kateri je sodeloval tudi en od obeh bobnarjev Gateful Dead, Bill Kreutzmann. Zadnji nastop z The Grateful Dead je imel Brent Mydland 23. julija 1990, 26. julija pa je umrl zaradi prevelikega odmerka mamil. Smrt nima milosti. Za slovo od Brenta Mydlanda in za slovo od zbirke Spring 1990 skupine The Grateful Dead poslušajmo še tole izvedbo pesmi Death Don't Have No Mercy Garyja Davisa z njihovega nastopa v Atlanti, 2. aprila 1990. Lep pozdrav!

CD 4/2/90, disk tri, 3 (davis) DEATH DON'T HAVE NO MERCY the grateful dead 7.37