CD, 1 (on) SOMEWHERE jimi hendrix 4.05

CD outlaws, 1 (on) OUTLAWS bill frisell 4.19

Somewhere, pesem s prejšnji teden objavljenega albuma People, Hell and Angels Jimija Hendrixa. Ta pesem je bila sicer na razpolago že od februarja kot napoved prihajajoče zbirke.

Še ena iz nepregledne množice posthumno objavljenih del tega genialnega glasbenika, ki je preminil že davnega 18. septembra 1970. leta, boste rekli. Kajpak, vendar se v zadnjih letih vrstijo spet nekoliko drugačne nove in nove zbirke, kot pa tiste, ki smo jih bili deležni v sedemdesetih in naprej. Kaj se je spremenilo?

Najprej sta po Hendrixovi smrti izšli dve izdaji, ki bi naj povzemali načrtovani dvojni album, ki si ga je zamislil že Jimi Hendrix sam. Naslov bi naj bil First Rays of the New Rising Sun. To sta bili plošči The Cry of Love iz februarja 1971 in Rainbow Bridge iz oktobra 1971. leta. Obe izdaji sta uredila producent Eddie Kramer in bobnar Mitch Mitchell, ki sta s Hendrixom tesno sodelovala in sta predstavljala neke vrste legitimiteto za ti dve izdaji. Tu lahko dodamo še zbirko War Heroes, ki sta jo uredila Eddie Kramer in John Jensen in je izšla jeseni 1972. leta. Vsebovala je še zadnje tri od posnetkov, ki jih je Jimi Hendrix naredil za predvideni album, ki bi naj imel naslov First Rays of the New Rising Sun ali mogoče, kot tudi piše na tistih kolutih, Straight Ahead. Zadnji v nizu takratnih posthumnih izdaj, kjer je še sodeloval Eddie Kramer in ki jih je takrat uredil John Jensen, je bil še album z natančnim naslovom Loose Ends iz februarja 1974, ki je prinašal več ostankov s snemanj. O kakovosti izdaje priča recimo podatek, da John Jensen ni hotel, da se njegovo ime pojavi na ovitku, tako da je bil tam njegov psevdonim Alex Trevor. Založba Reprise pa te plošče ni hotela objaviti, ker so bili zanjo posnetki pod vsako ravnijo.

Nato je nadzor nad novimi in novimi zbirkami prej neobjavljenih posnetkov Jimija Hendrixa prevzel Alan Douglas. V začetku 1975. leta je izšla zbirka Crash Landing, kjer je Douglas uporabil Hendrixovo kitaro in glas in dodal studijske glasbenike. Pravkar slišana pesem Somewhere se recimo pojavlja na tej zbirki, vendar smo mi zdajle slišali izvirni posnetek iz marca 1968. leta, kjer je bobne igral Buddy Mills, na basu pa je bil tokrat stari znanec Jimija Hendrixa, Stephen Stills in ne recimo Billy Cox.

Na prejšnji teden objavljeni zbirki People, Hell and Angels imamo tudi pesem, ki je dala naslov prej omenjeni zbirki Crash Landing, tokrat seveda v obliki brez dodanih glasbil. Takšna torej, kot je bila ohranjena v arhivu. Crash Landing.

CD, 2 (on) CRASH LANDING jimi hendrix 4.14

Isti pristop, namreč dodatni studijski glasbeniki, ki s Hendrixom niso nikoli sodelovali, je Alan Douglas uporabil še na naslednji zbirki, Midnight Lightning, objavljeni konec 1975. leta. Na njej je tudi pesem Hear My Train a Comin', ki jo sicer poznamo vsaj še recimo s prej omenjene zbirke Rainbow Bridge in na plošči Valleys of Neptune, v koncertni izvedbi pa z nastopa v dvorani Filmore East z Band of Gypsys, torej z Billyjem Coxom na basu in z Buddyjem Millsom. Na albumu People, Hell and Angels bomo spet slišali izvirni posnetek, brez kakih dodatnih glasbenikov, torej spet z Billyjem Coxom in z Buddyjem Millsom, vendar tokrat na njihovem prvem skupnem snemanju v studiu. Hear My Train a Comin'.

CD, 3 (on) HEAR MY TRAIN A COMIN' jimi hendrix 5.41

Naslednja v nizu skrpucal Alana Douglasa je bila Nine to the Universe iz 1980. leta. Na njej je bila tudi Easy Blues, ki jo v izvirni različici, torej brez dodatnih glasbenikov in v celotni dolžini, slišimo na zbirki People, Hell and Angels. Ta posnetek soproducent zbirke People, Hell and Angels, John McDermott, izpostavlja kot njemu najljubši na tej zbirki. Easy Blues.

CD, 4 (on) EASY BLUES jimi hendrix 5.57

Na zbirki Nine to the Universe iz 1980. leta je bil tudi posnetek improvizacij Lonneja Younglooda in Jimja Hendrixa pod naslovom Young/Hendrix, vendar spet v skrajšani različici. V celotni obliki ga najdemo na pred dvema letoma objavljeni zbirki štirih CDjev prej bolj ali manj neizdanih posnetkov z naslovom West Coast Seattle Boy – The Jimi Hendrix Anthology. Na njej lahko tudi dobri poznavalci Jimija Hendrixa slišijo kaj novega in še dodatno osvetlijo njegovo prekratko ustvarjalno obdobje. S tiste zbirke poslušajmo recimo za vzorec tole pesem z naslovom Hear My Freedom.

CD, 5 (on) HEAR MY FREEDOM jimi hendrix 5.23

Zadnja, na kateri je zapuščino Jimija Hendrixa seciral in mrcvaril Alan Douglas, je bila zbirka Voodoo Soup iz 1995. leta. To je bil poskus rekonstrukcije prej omenjene predvidene plošče First Rays of the New Rising Sun, vendar le poskus. 1995. leta sta namreč oče Jimija Hendrixa, Al Hendrix, in njegova posvojena hči Janie dobila pravno bitko za sinovo zapuščino in s tem nadzor nad objavami. Tako sta onemogočila Alana Douglasa, prva v nizu čim bolj avtentičnih rekonstrukcij zapuščine Jimija Hendrixa pa je bil album s prav tistim naslovom, kot si ga je zamislil Jimi, torej First Rays of the New Rising Sun, ki je izšel 1997. leta. Istega leta je v izdaji Hendrixove družine izšla še zbirka raznih poskusnih posnetkov in drugih različic pesmi z naslovom Saouth Saturn Delta. Marca 2010 je sledila naslednja izdaja, Valleys of Neptun, ki smo jo takrat, torej poleti 2010, že poslušali v pričujoči oddaji Izven zakona. Novembra istega leta je sledila še prej omenjena zbirka West Coast Seattle Boy s prav tako prej neobjavljenimi studijskimi in koncertnimi posnetki Jimija Hendrixa iz raznih obdobij, od začetkov v raznih ritem in blues in soul skupinah v prvi polovici in sredi šestdesetih, do konca življenja. S tiste zbirke sedaj poslušajmo še zanimivost, namreč le osnovni glasbeni del za pesem Are You Experienced, torej še brez vokala, vendar z izvirno zamišljenim kitarskim solom, ki je bil v kasnejši različici obdelan. Are You Experienced?

CD, 6 (on) ARE YOU EXPERIENCED jimi hendrix 6.04

Vemo, da je Jimi Hendrix iz Dylanove All Along the Watchtower naredil tako rekoč svojo pesem. Izvajal je tudi Dylanovo The Drifter's Escape, ki jo slišimo na zbirki Loose Ends. Kot zanimivost poslušajmo, kako je, res da v zelo rudimentarni obliki, izvajal še eno pesem, ki jo je sopodpisal Bob Dylan, skupaj z Richardom Manuelom in znano iz repertoarja skupine The Band, Tears of Rage. Tukaj slišimo Jimija Hendrixa ob pomoči njegovega starega prijatelja Paula Carusa z glasom in ustno harmonico. Tears of Rage.

CD, 7 (on) TEARS OF RAGE jimi hendrix 5.22

Na zbirki West Coast Seattle Boy – The Jimi Hendrix Anthology je tudi sicer znana pesem Angel, ki jo najdemo tudi že na prej omenjeni prvi posthumni zbirki Cry of Love in kasneje še velikokrat v raznih izvedbah. Tale je zelo krhka in intimna različica Jimija Hendrixa samega. Angel.

CD, 8 (on) ANGEL jimi hendrix 3.11

Smo že nazaj pri prejšnji teden objavljeni zbirki People, Hell and Angels. Tu je pesem Bleeding Heart Elmorea Jamesa. Najdemo jo tudi na zbirkah War Heroes iz 1972. leta, kasneje na Valleys of Neptune in še kje, izvajal pa jo je tudi že z Noelom Reddingom in Mitchem Mitchellom, torek kot Jimi Hendrix Experience, recimo na njihovem nastopu v dvorani Royal Albert Hall. Tu je druga, studijska različica iz maja 1969, z istih snemanj, s katerih je prej slišana Hear My Train A Comin'. Bleeding Heart.

CD, 9 (on) BLEEDING HEART jimi hendrix 3.58

Naslednja je Let Me Love You, kjer slišimo tudi starega Jimijevega prijatelja Lonnieja Youngblooda na saksofonu. Ta posnetek je iz marca 1969. Let Me Love You.

CD, 10 (on) LET ME LOVE YOU jimi hendrix 6.50

Naslednja je pesem Izabella, ki nam je dobro znana že z nastopa Jimija Hendrixa na festivalu v Woodstocku. Predvidena je bila tudi za album, ki bi ga naj načrtoval Jimi Hendrix s prej omenjenim naslovom First Rays of the New Rising Sun. Tako je bila ena od različic objavljena tudi na posthumni zbirki War Heroes in kasneje še večkrat. Tu je spet druga izvedba, v kateri slišimo še enega Hendrixovega starega prijatelja, Larryja Leeja, na ritem kitari. Izabella.

CD, 11 (on) IZABELLA jimi hendrix 3.42

Nocoj smo si v oddaji Izven zakona privoščili poslušanje nekaj meni najljubših posnetkov s prejšnji teden objavljene zbirke People, Hell and Angels Jimija Hendrixa, s par vzorčnimi primeri z zbirke West Coast Seattle Boy izpred dveh let. Milko Poštrak vas lepo pozdravljam z zaključnim posnetkom z zbirke People, Hell and Angels, z Villanova Junction Blues, ki jo spet poznamo vsaj že s Hendrixovega nastopa na festivalu v Woodstocku, to pa je bolj intimna začetna izvedba iz maja 1969.

CD, 12 (on) VILLANOVA JUNCTION BLUES jimi hendrix 1.44