CD 3/16/90, disk one, 1 (cooke) LET THE GOOD TIMES ROLL the grateful dead 4.22

 CD outlaws, 1 (on) OUTLAWS bill frisell 4.19

Let The Good Times Roll Sama Cookea, prva pesem, ki so jo odigrali The Grateful Dead na svojem tretjem nastopu v nizu osemnajstih v okviru spomladanske turneje v marcu in aprilu 1990. leta. To je bilo 16. marca 1990 v dvorani Capital Center v Landoverju. Zadnje zares konsistentne turneje v svoji zgodovini, pravijo. Zadnje s klaviaturistom Brentom Mydlandom, ki je poleti istega leta, torej 26. julija 1990, umrl zaradi prevelikega odmerka mamil. Z The Grateful Dead je delal od aprila 1979, potem, ko je prejšnji klaviaturist Keith Godchaux, ki je bil klaviaturist The Grateful Dead v sedemdesetih, po smrti Pigpena, februarja 1979 zapustil skupino. Pomladanska turneja 1990 je bila tudi turneja, ko je Brent Mydland zares zasijal. Njegov labodji spev, lahko rečem. Zato se mu bomo v oddaji Izven zakona posvetili naslednji teden.

Nocoj bomo poslušali zgolj enourni izbor nekaj najboljšega, kar so The Grateful Dead ponujali v tistem času. Ena od označevalnih pesmi je gotovo Touch of Grey, ironično, da ne rečem sarkastično, njihova največja uspešnica. Pesem iz začetka osemdesetih, zabeležena na studijski plošči In The Dark iz 1987. leta, ki je dobila nov pomen po tem, ko je Jerry Garcia poleti 1986. leta padel v diabetsko komo in komaj preživel. Vendar takrat je preživel, se skoraj v celoti vrnil in prav 1990. leta še zadnjič zares zasijal. Avgusta 1995. leta pa je bilo vsega konec. Touch of Grey.

Isti CD, 2 (garcia,hunter) TOUCH OF GREY the grateful dead 6.28

Touch of Grey, druga izvedba, takoj za v uvodu slišano Let The Good Times Roll, na nastopu 16. marca 1990 v Landoverju. V tistem času so bili The Grateful Dead veliki, da ne rečem prenapihnjeni. Natančneje, njihov kulturni krog, imenovan deadheads, se je razširil preko vseh meja. Sicer ne do razsežnosti mode, vendar je bilo med takratnimi obiskovalci njihovih koncertov tudi veliko takih, ki so se v to kulturno dogajanje zgolj vključili in kasneje iz njega tudi izstopili. Množica, ki je oblegala njihove takratne koncerte, pogosto brez vstopnic, kar je nato povzročalo razne peripetije z lokalnimi oblastmi in prebivalci mest, v katerih so Grateful Dead nastopali. En od ukrepov je bil recimo prepoved kampiranja, ki je v preteklosti, ko je bilo deadheadov manj, postal razmeroma nemoteča značilnost, sedaj pa logistična mora.

Kakorkoli, okoliščin tiste pomladanske turneje 1990. leta je še več. Na tem mestu in v tej oddaji niti ni časa in prostora za razglabljanje o vseh. Tisto, kar moram povedati, je, da je lani jeseni izšla zbirka s celotnimi posnetki s šestih izbranih od osemnajstih takrat odigranih koncertov The Grateful Dead v boksu z naslovom Spring 1990 in v omejeni, kajpak že zdavnaj razprodani nakladi devet tisoč oštevilčenih izvodov. Ena od zanimivosti je tale izvedba pesmi Black-Throated Wind, ki so jo The Grateful Dead, torej njen avtor Bob Weir, na teh nastopih izvajali prvič po šestnajstih letih. Na evropski turneji 1972 je bila recimo del železnega repertoarja. Torej v še enem zlatem obdobju, ki je, kot vemo, zabeleženo ne le z izdajo klasične plošče Europe '72 in nadaljevanja, temveč kar s celotno izdajo vseh dvaindvajsetih takratnih nastopov The Grateful Dead po Evropi. Nekaj primerkov iz tiste zbirke smo lani aprila, ob štiridesetletnici tistih nastopov, že poslušali, tudi pesem Black-Throated Wind. Tale izvedba je zanimiva in posebna, ker je v njej Bob Weir spremenil del besedila. Namreč, iz pesmi o koncu ljubezni je naredil svojevrsten poklon igranju v glasbeni skupini, ki je na turneji. Kitica, ki se sicer glasi: »I left St. Louis, the City of Blues, in the midst of a Storm I'd rather forget, I tried to pretend it came to an end, 'cause you weren't the woman I once thought I'd met«, se je tukaj glasila takole: »I left St. Louis, the City of Blues, On a screamin' blue bender we won't soon forgeet, With nothin' to show but the keys to the road, A couple of tens and no real regrets«. To različico je Bob Weir odigral vsega dvakrat, obakrat v okviru te pomladanske turneje 16. in 26. marca in nikoli več. Ko je pesem spet odigral 14. septembra 1990, je imela ponovno izvirno besedilo. Poslušajmo različico z nastopa 16. marca 1990 v Landoverju. Black-Throated Wind.

Isti CD, 7 (weir,barlow) BLACK-THROATED WIND the grateful dead 6.03

En od vrhuncev na tretjem v nizu osemnajstih koncertov v okviru pomladanske turneje 1990. Leta, 16. marca 1990 v Landoverju, je bila tudi tale navdahnjena in obsežna izvedba pesmi Jerryja Garcie, Bird Song, znana z njegove prve samostojne plošče z naslovom Garcia iz 1972. leta in vključena v železni repertoar The Grateful Dead. Bird Song.

Isti CD, 8 (garcia,hunter) BIRD SONG the grateful dead 14.23

V okviru boksa celotnih posnetkov s šestih od osemnajstih koncertov pomladanske turneje The Grateful Dead marca in aprila 1990 so večinoma izbrani tretji, zadnjih od treh koncertov skupine v posameznem mestu. Izbira zveni razumljivo: na prvih dveh nastopih so se The Grateful Dead še ogrevali in spoznavali z dvorano in okoljem, na tretjem, zadnjem, pa so sproščeno eksplodirali. To pa ne velja v celoti za peto postajo, Nassau Coliseum, 28., 29. in 30. marca 1990. Tam je bil vrhunec 29. marca, ne le zato, ker se je skupini za celoten drugi del nastopa pridružil saksofonist Brendan Marsalis. Dve pesmi s tistega nastopa imamo na uradnih izdajah The Grateful Dead. Eyes of the World, ki jo mnogi uvrščajo med nasploh najboljše izvedbe te pesmi, najdemo na albumu Without a Net, Loser pa na zbirki So Many Roads. Seveda posnetek tistega nastopa, kot večino ostalih, najdete na spletu, vsaj v stream različici. Vemo, da so The Grateful Dead vedno dovolili snemati svoje koncerte, zato je na srečo dostopnih bolj ali manj dobrih posnetkov z večine njihovih neštetih koncertov. Vendar tega posnetka 29. marca 1990 z Brendanom Marsalisom ni v okviru zbirke Spring 1990. Tam je spet posnetek s tretjega nastopa v Nassau Coliseumu, torej s 30. marca. Mogoče se bo uradna objava nastopa z 29. marca 1990 pojavila v prihodnje, saj vesti iz tabora The Grateful Dead namigujejo, da posnetki s teh šestih koncertov iz okvira spomladanske turneje 1990. leta niso zadnji. Niso niti prvi, saj vemo, da imamo – ob omenjeni Without a Net in zbirki so Many Roads - na razpolago tudi album Dozin' at the Knick z izborom posnetkov z nastopov v dvorani Knickerbocker Arena, 24. do 26. marca 1990. Mi bomo zdaj, za vzorec, poslušali tole izvedbo Dylanove pesmi Knockin' On Heaven's Door, ki so jo The Grateful Dead odigrali kot zadnjo, v dodatku, na nastopu 29. marca 1990. leta. Ena najboljših izvedb te pesmi, ki jo je Jerry Garcia pogosto igral tudi s svojo zasedbo Jerry Garcia Band. Knockin' On Heaven's Door.

CD, (dylan) KNOCKIN' ON HEAVEN'S DOOR the grateful dead 8.24

V nizu osemnajstih koncertov v sklopu pomladanske turneje 1990. leta so The Grateful Dead odigrali še marsikaj zanimivega. Izredne izvedbe pesmi Scarlet Begonias, Eyes of the World, triptiha Help On The Way/Slipknot/Franklin's Tower in še marsikaj, kar bi z veseljem zavrtel, če bi vas, spoštovane poslušalke in poslušalci, zanimalo. Mogoče poleti, avgusta, ko se spominjamo obletnice rojstva in smrti Jerryja Garcie. Za nocoj pa sem izbral le še tole izvedbo pesmi Foolish Heart Jerryja Garcie in Roberta Hunterja, ki so jo objavili na studijskem albumu Built to Last 1989. leta in nato redno izvajali na koncertih, tja do junija 1995, torej malo pred smrtjo Jerryja Garcie. Izbral sem jo tudi in predvsem zato, ker je v oddaji Izven zakona, v kateri smo sicer pogosto predvajali primerke z raznih izdaj The Grateful Dead, doslej sploh še nismo poslušali. Skrajni čas, torej. Tu je izvedba z nastopa v Hartfordu, 19. marca 1990. Foolish Heart.

CD 3/19/90, disk dve, (garcia,hunter) FOOLISH HEART the grateful dead 11.35

Oddaja Izven zakona, v kateri smo povzeli par drobcev iz posnetkov s pomladanske turneje The Grateful Dead marca in aprila 1990, zbranih na zbirki osemnajstih CDjev z naslovom Spring 1990, se izteka. Naslednji teden bomo sicer še ostali pri tej zbirki, osredotočili pa se bomo na pesmi, v katerih je izstopal klaviaturist Brent Mydland. Milko Poštrak se do takrat poslavljam z zaključnim posnetkom z zadnjega koncerta v omenjenem nizu pomladne turneje 1990, v Atlanti, 2. aprila 1990. To je bila tale izvedba pesmi Black Muddy River. Lep pozdrav!

CD 4/2/90, disk tri, (garcia,hunter) BLACK MUDDY RIVER the grateful dead 6.28