Osmega septembra bo imel v Kinu Šiška koncert Mark Kozelek s projektom Sun Kil Moon. Ustvarjalec, že prej poznan iz zasedbe Red House Painters, je ovešen z akoladami na indie rock in folk sceni, med celotno kariero pa ga je spremljal in kritično podpiral tudi Radio Študent.

Avgusta 2020 je Pitchfork objavil članek z naslovom Mark Kozelek iz zasedbe Sun Kil Moon obtožen spolne zlorabe treh žensk, ki mu je marca 2021 sledil prispevek z naslovom Mark Kozelek iz zasedbe Sun Kil Moon obtožen spolne zlorabe dodatnih sedmih žensk. Skupaj predstavljata pričevanja desetih žensk, ki Kozelka obtožujejo spolnih zlorab, storjenih od začetka 90-ih let do druge polovice prejšnjega desetletja, in vključujejo obtožbe o čustveni manipulaciji, nesoglasni goloti ter samozadovoljevanju, neželenih dotikih in eno obtožbo o spolnem odnosu brez privolitve. Kozelek vse obtožbe zanika.

Da bo imel Mark Kozelek septembra v Kinu Šiška koncert, sem izvedela na sobotno jutro, po branju novice o razveljavitvi pravice do splava v ZDA, kjer je vrhovno sodišče ovrglo razsodbo Roe vs Wade, kar me je spomnilo na nedavni primer hrvaške nosečnice, ki je prišla v Slovenijo opravit splav, saj ji ga na Hrvaškem niso odobrili, kar je misli pripeljalo do raznovrstnega spolnega nasilja, ki sem ga bila deležna sama, tistega, ki so ga bile deležne prijateljice ter prijatelji in ki plete le majhen del ogromne mreže, ki se še močneje vpleta v življenja oseb na presečišču marginaliziranih skupnosti.

Opis dogodka Sun Kil Moon oziroma Kozelka legitimizira z zapisom – deloma vzetim tudi iz prispevkov Radia Študent in Pitchforka – o nenadkriljivi briljanci ustvarjalca. A pomen glasbe, ki jo delaš, ali dejstvo, da je tvoje ustvarjanje morda preseglo minljivo vsakdanjost in seglo na polje umetnosti, ne more biti pogojevalna okoliščina za kakršnokoli nasilje ali diskriminacijo. Pika. Ne morem več debatirati glede tega.

Ločiti umetnost od avtorja ali izbrati pot selektivnega spominjanja je izraz egoizma, zamaskiranega v idejo svobodne izbire, pa čeprav gre zares za sramotno sebičnost ali obžalovanja vredno ignoranco. Ne pozabimo na finančne koristi od kontinuiranega podpiranja obtoženih ustvarjalcev, zaslužka glasbene industrije od prodane ali pretočene muzike, sponzorskih dogovorov in navsezadnje koncertov, od katerih je prihajajoči v Kinu Šiška eden izmed izjemno redkih nastopov Kozelka, odkar so bile obtožbe javno predstavljene. Če je umetnost delo, s katerim nekdo služi vsakdanji kruh, naše podpore njegovih izdelkov ni mogoče ločiti od zagotavljanja obstoja zanj. Etična potrošnja v kapitalističnem sistemu tako ali tako ne obstaja, a zaslužek umetnikov tukaj ni ključna poanta.

Pasiven odnos tipa »mene se ne tiče« do ljudi, ki so zakrivili grozna dejanja, prispeva k začaranemu krogu družbene normalizacije pečata patriarhata. Nasilje in diskriminacija žensk in nasploh kakršnokoli nasilje in diskriminacija se bosta nehala šele takrat, ko bo to za krivce pomenilo družbeni samomor. Noben ustvarjalec – ne glede na status, pomembnost ali kakovost izdelkov – ni vreden več od ljudi, katerih življenja je prizadel.

Iz skupnosti se tudi ne morete izolirati, se zabubiti v svoje zasebne svetove in znotraj njih peljati linijo brezbrižnosti. Ko v udobju svojega doma igrate solitaire s problematičnimi umetniki, najbrž mislite, da vaše interakcije nič ne pomenijo, ker ob vas ni prisoten nihče, ki bi vas opomnil, da človeškost ni poljubno deljena. Ko vem, da nekdo tudi v anonimnosti ne podpira nasilnežev, imam nekaj več upanja, da bo v solidarnosti stal ob meni in drugih, verjel povedanemu ali ukrepal, ko mi bo naslednjič kdo v klubu brez privolitve potisnil jezik v usta ter poskusil sleči majico, opozoril na seksistične šale na službenem mreženju ali ne le tiho mencal na mestu, ko mu povem, da njegov prijatelj ne razume besede ne. Zato fuck you, Mark Kozelek, zate svet ne gori dovolj hitro, svoje solze pa namenjam zemlji, ki se bo prerodila po tvojem požigu.

Foto: Naslovnica dogodka Kino Šiška