Potem ko je leta 2008 umrl Šaban Bajramović, 2010 Ljiljana Buttler Petrović, pred dobrim letom tudi Usnija Redžepova, je svet po kratkotrajni bolezni zapustila še zadnja iz »velike četverice« jugoslovanske romskoglasbene nomenklature, to je makedonska romska glasbenica Esma Redžepova-Teodosievska. Njen glasbeni izraz je obstajal nekje na robnem območju videza avtentičnosti romske partikularne identitete, na drugi strani pa je bil kot hibridna glasbena tvorba konstitutiven pri konkretizaciji multietnične agende tedanje Jugoslavije. 

Že s prvimi izdajami za Jugoton v začetku šestdesetih let je jasno izkazovala ta hibridni status, kjer je preko takrat v ozadju obstoječega melizmatskega petja vstopala v sozvočje z nekaterimi makedonskimi tradicionalnimi ritmi in tistimi onkraj Bosporja in Dardanel. Kasnejše prevzemanje novejših produkcijskih sredstev, denimo sintetizatorja, je Esma utemeljevala z besedami modernizacije in demokratičnosti ter okusa poslušalstva, vse omenjeno pa je po njeno hodilo z ramo ob rami z ohranitvijo avtentičnega glasbenega izraza. 

Včeraj zjutraj, 11. decembra 2016, je Esma Redžepova-Teodosievska po kratkotrajni bolezni umrla v rodnem Skopju. Za Radio Študent je 9. aprila 2002, pred nastopom za svetovni dan Romov v Cankarjevem domu, z Mariom Batelićem opravila krajši intervju ...