Vir fotografiije: Največja študentska čevapčijada 2021

V nedavnem intervjuju za časopis Večer je aktualni predsednik ŠOU v Ljubljani Klemen Petek povedal, da, “bolj kot posveti o visokem šolstvu študente zanimajo koncerti”. Gledanost obeh januarskih rednih sej ŠOU v Ljubljani, ki si ju je prek spleta v živo in kasneje ogledalo več kot 20 tisoč ljudi, njegovo trditev postavlja pod velik vprašaj. Toda v glasbeni redakciji Radia Študent nas tokrat ne zanima obča študentska politika, pač pa Petkova izjava o zanimanju za koncerte. Za potrebe pričujočega prispevka smo se omejili na koncertno produkcijo, ki se od leta 2015 odvija na prizorišču Študentski kampus v Ljubljani. Po ustnem napotku direktorja Zavoda Kampus Alena Nikole Rajkovića smo se za odgovore v zvezi z glasbeno politiko ŠOU v Ljubljani obrnili na vodjo resorja za obštudijske dejavnosti ŠOU v Ljubljani Luko Kopinška, ki je položaj nastopil minulega decembra. Zanimalo nas je predvsem, kdo pri ŠOU v Ljubljani oziroma zavodu Kampus skrbi za koncertni program in kakšna je danes vloga glasbe in glasbene kulture v smislu širšega študentskega organiziranja. 

Javno dostopni statut ŠOU v Ljubljani v prvem delu pod tretjo točko 17. člena definira cilje organizacije, ki so “zastopanje in uresničevanje interesov študentov, urejanje vprašanj skupnega pomena in solidarnega zadovoljevanja skupnih potreb v skladu z zakoni ter z namenom izboljševanja študijskih in socialnih razmer, z razvijanjem drugih interesnih dejavnosti študentov”. Dejavnosti organizacije so določene v 21. členu. Te vključujejo področja “kulture, izobraževanja, športa, civilno-družbene iniciative, tehnične kulture, turizma, okoljevarstva, mednarodnega sodelovanja, založništva, javnih občil, sociale, zdravstva, študijske problematike, informiranja in drugih področji interesnega oz. obštudijskega delovanja študentov”. Pod nobeno od desetih podtočk 21. člena ni navedena zabava. Še najbolj se abstraktni definiciji zabave kot obštudijske dejavnosti približa 3. podtočka 21. člena, ki definira, da ŠOU “zagotavlja pogoje za delovanje in razvoj interesnih oz. obštudijskih oblik združevanja študentov”. 

Na uradni spletni strani ŠOU v Ljubljani so nekateri glasbeni projekti umeščeni v rubriko ZABAVA, drugi pa sploh niso navedeni. Noben glasbeni projekt ni uvrščen v rubriko KULTURA, v kateri najdemo stand up in literarne večere ter projekt Mesec kulture. Vodjo resorja za obštudijske dejavnosti Luko Kopinška smo vprašali, kdo je znotraj organizacije ŠOU odgovoren za snovanje smernic glasbenega programa.

“ŠOU v Ljubljani je razvejana organizacija, skupaj s svojimi zavodi, ki spadajo pod družino ŠOU v Ljubljani pa je sila težko osnovati smernice, saj je vsakršen poseg v neodvisnost delovanja le-leh v zadnjih letih priletel na velika neodobravanja številnih entitet.”

Vprašali smo ga tudi, kdo na ŠOU v Ljubljani je neposredno odgovoren za oblikovanje glasbene politike dogodkov pod okriljem Kampusa.

“Nihče, saj je Zavod Socialni inkubator Študentski kampus samostojna organizacijska enota.”

Naj opomnimo, da nas je na Kopinška napotil direktor Kampusa.

Na vprašanje, kakšna je razlika med kulturno-glasbeno politiko ŠOU v Ljubljani in zabavnimi vsebinami, ki jih organizacija ponuja, smo dobili sledeč odgovor:

“Kulturne politike o glasbi trenutno ni, vendar je tudi to neke vrste politika.”

Najsi gre za kulturo ali zabavo, se ŠOU v Ljubljani ponaša z večjim številom tako dolgoletnih kot enkratnih glasbenih dogodkov. Med odmevnejšimi projekti z daljšo tradicijo, pri katerih sodelujejo s koproducenti, sta Marihuana marš, ki je brendiran kot “tradicionalni politični shod, ki opozarja na družbene, ekonomske in zdravstvene probleme prohibicije prepovedanih drog”, in Škisova tržnica, ki je predstavljena kot “največja prireditev za mlade na prostem v Sloveniji”. Najaktualnejši glasbeni projekt ŠOU, pri katerem v žiriji sodeluje tudi Radio Študent, je Bitka bendov, ki se je med letoma 2017 in 2019 odvil trikrat. 

Paradni konj organizacije pa je večnamensko prizorišče Kampus, kjer od otvoritve oktobra 2015 izvajajo večino kulturnih, zabavnih, športnih, izobraževalnih in drugih dejavnosti, med katerimi izstopajo množični glasbeni dogodki. Zgodovina študentskih gibanj nas uči, da tovrstni dogodki ponujajo redko priložnost za povezovanje študentov iz različnih okolij na enem mestu, vzpostavitev kolektivne študentske identitete in nenazadnje tudi skupno politično akcijo. Žal pa to ne drži za dogodke v produkciji Kampusa, ki so vselej zreducirani na golo apolitično zabavo. Na vprašanje, kakšno funkcijo imata po mnenju ŠOU v Ljubljani glasba in glasbena kultura v smislu širšega študentskega organiziranja, vodja resorja za obštudijske dejavnosti Luka Kopinšek odgovarja:

“Za celoten ŠOU v Ljubljani težko govorim, lahko pa povem, da bom kot vodja Resorja za obštudijske dejavnosti vedno zagovarjal ne samo glasbeno, ampak kulturo na splošno kot tudi vse ostale obštudijske dejavnosti pod okriljem ŠOU v Ljubljani.” 

Ogledali smo si akt o ustanovitvi Zavoda socialni inkubator Študentski kampus - socialno podjetje. Splošne določbe v 1. členu se glasijo: 

“Zavod je nepridobiten zavod zasebnega prava, katerega namen je zagotavljanje ustreznega podpornega okolja posameznikom oz. posameznicam, skupinam in nepridobitnim organizacijam, nosilcem oz. nosilkam razvojnih idej na področju socialne politike, socialnega varstva, socialne ekonomije in socialnega podjetništva za razvoj socialnih inovacij ter njihovo vpeljavo na našteta področja in trg.”

V oči bode beseda nepridobiten, saj le nekaj vrstic nižje naletimo na slovnično precej dvoumno definicijo: “Namen ustanovitve zavoda kot socialnega podjetja ni izključno profitne narave in ustvarjanje dobička niti izključni, niti glavni cilj opravljanja dejavnosti.” To lahko tolmačimo, da gre sicer za nepridobiten zavod, vendar njegova ustanoviteljica ŠOU v Ljubljani, njegovih pridobitnih dejavnosti ne pojmuje kot protislovnih z njegovim izvornim socialnim poslanstvom.

Splošne določbe ustanovitvenega akta v 2. členu definirajo cilje zavoda Kampus, med katerimi ponovno ni omembe zabavnega programa oziroma množičnih koncertnih produkcij. Kljub temu je Kampus med študenti danes znan predvsem po občasni produkciji zabavnih dogodkov. Na njihovi spletni strani žal ni dostopen celoten arhiv dogodkov iz obdobja 2015-2020, zaradi česar smo si pri pripravi pregleda koncertne produkcije v Kampusu pomagali z javno dostopnimi dogodki na njihovem Facebook profilu.  

Od otvoritve 1. oktobra 2015 do danes je bilo na območju Kampusa izvedenih približno 30 večjih in manjših glasbenih dogodkov. Točnega števila ni mogoče določiti, saj je pri nekaterih dogodkih glasba v ozadju. Med njihove največje koncertne produkcije spadajo oktobrski ŠOU Fest, brucovanje in različna gostovanja znanih imen iz Slovenije in z območja Balkana. V sklop manjših produkcij spadajo “kulinarično-kulturna” serialka Kampus na žaru ter projekta ŠkisoLOV in Bitka bendov. Več je tudi enkratnih dogodkov, med drugim martinovanje in praznični prižig lučk, ki primarno ponujajo hrano in pijačo, zato niti ni mogoče govoriti o koncertih. 

Petina dogodkov je bila izvedena v koprodukciji s partnerji in zunanjimi producenti. Dogodka LEGIT $HIT in Kralji betona ter festival Tresk #10 so bili izvedeni v koprodukciji z Radiem Študent. Dogodek Innocent Music Showcase je nastal v sodelovanju z glasbeno založbo Innocent Music. Oba dijaška Žura z razlogom pa sta rezultat sodelovanja z Dijaško skupnostjo Ljubljana in drugimi dijaškimi organizacijami. Poudariti moramo, da so z izjemo naštetih koprodukcij vsi dogodki v organizaciji Kampusa brezplačni. Brez definirane cene vstopnic pa za zdaj ostaja prihajajoči dogodek Največja študentska čevapčijada 2021, o katerem več v nadaljevanju.

V času priprave prispevka nismo prišli do podatka o drugih zunanjih producentih, ki bi v zadnjih letih prizorišče Kampusa koristili za svoje komercialne produkcije. Eden od morebitnih razlogov za pomanjkanje interesa so visoke cene. Informativna tarifa za celodnevni najem velike ploščadi znaša 1220 evrov. Če k temu prištejemo še ceno 1218,78 evrov za postavitev “odra s konstrukcijo”, pridemo do okvirne vsote 2438 evrov za golo ploščad in oder. Za lažjo predstavo smo tarife primerjali s cenami edinega delno primerljivega, čeprav po kapaciteti manjšega, pokritega in tehnično bolj izpopolnjenega prizorišča Kina Šiška. Cena za komercialni celodnevni najem večje dvorane Katedrale, ki vključuje 4 tehnike in vso tehnično opremo, znaša 4000 evrov. Če bi torej h Kampusovim cenam najema velike ploščadi in postavitve odra dodali še stroške najema tehnične ekipe, opreme in drugih osnovnih storitev, bi presegli ceno najema ene najboljših koncertnih dvoran v Evropi. A pustimo vprašljivo pridobitno dejavnost ob strani in se posvetimo koncertni produkciji.

Diskurz, ki se uporablja za promocijo javno financiranih študentskih glasbenih dogodkov, skoraj vedno igra na karto divje zabave in akcijskih cen različnih “pijač”. Dogodek ŠOU Fest, na katerem so leta 2015 nastopili Modrijani, Veseli Dolenjci in Veseli svatje, je Kampus v duhu povprečne slovenske vaške skupnosti promoviral kot “večer za vse ljubitelje domačih ritmov in melodij”. Glasbeno-kulinarično serialko Kampus na žaru, ki jo v toplejših mesecih organizirajo od leta 2017 in ki poleg mesnih specialitet vključuje nastope akustičnih duetov ali solistov, so opisali kot “vse, kar potrebujemo za popoln piknik”, kar spomni na kako reklamo za Perutnino Ptuj. Ob neki drugi priložnosti smo brali, da so “torki na Študentskem kampusu oviti v kulinariko in koncerte na prostem! [...] Pridi in bodi del naše velike zgodbe, obljubljamo, da prejmeš energijo za lažje spopadanje s študentskimi obveznostmi”. Spet drugič so se na Kampusu retorično spraševali: “Na prvem pikniku smo na žar postavili tradicionalne čevapčiče, na drugem slastne hot doge, na tretjem special hamburgerje, kaj vam bomo pripravili na četrtem?” Vodja resorja za obštudijske dejavnosti Luka Kopinšek je na vprašanje, ali “grilijade” na Kampusu spadajo v kulturni ali zabavni program, odgovoril:

“Lahko bi rekli, da v oba.”

Za veliki koncert na Kampusu z Alyo, Jeleno Rozgo, Špelo Grošelj in New Game Over leta 2017 smo brali, da se bodo na prizorišču “tokrat zvrstile tri nadvse simpatične in nadarjene glasbenice in tri postavni mladeniči”. Največjo koncertno produkcijo tistega leta je po podatkih poslovnega poročila obiskalo 5000 ljudi. Mimogrede, poslovnih poročil nam ŠOU v Ljubljani ni hoteli posredovati, zato smo jih na Radiu Študent naročili pri AJPES-u. Samo dva meseca kasneje je Špela Grošelj ponovno nastopila na Kampusu: “Če ste bili z nami oktobra na največjem študentskem dogodku ob začetku študijskega leta, potem veste, da Špela Grošelj naredi res nepozaben žur. Divje poplesavanje in prepevanje vsem znanih slovenskih in tujih napevov nas čaka tudi v decembru. Pridruži se nam!” Dogodek je obiskalo 200 ljudi. Leto kasneje so veliki oktobrski koncert na Kampusu z BQL, Lačni Franz in Crvena jabuka napovedali kot dogodek, ki “vsako leto privabi večtisočglavo množico študentov in drugi željnih dobre glasbe, divje zabave in nepozabnega druženja”. Po podatkih poslovnega poročila je zaradi dežja dogodek na koncu obiskalo le 800 ljudi. Leto kasneje pa je dogodek Pozdrav študentom na Kampusu vol 5 privabil kar 6500 obiskovalcev. “V Študentski kampus prihajajo legendarni Deejay Time, eden in edini Coby, ženski trio Bepop Ladies ter simpatični Dinna & Ines Erbus,” so pisali v napovedniku. Glede na komercialni program, s katerim so organizatorji nedvomno ciljali na širšo publiko, bi bilo zanimivo vedeti, kolikšen delež obiskovalcev je predstavljal študentsko populacijo. 

Kot najbolj aktualnega izpostavljamo še opis zaradi epidemije prestavljenega množičnega dogodka Največja študentska čevapčijada 2021, ki je napovedan za 14. april 2021. “Čudovita lokacija Študentskega kampusa, odlični glasbeni izvajalci ter velik kup čevapčičev bodo pričarali nepozabne aprilski dan in noč.” Za dogodek so napovedani slovenski pevec Luka Basi, skupina Mambo Kings in pevka Ines Erbus. Ali kot pravijo na Kampusu: “Energija bo maksimalna, vzdušje "žurersko", zato bodi tudi ti del nepozabnega aprilskega dneva in noči.” 

Sodobni lingo študentske organizacije bolj kot na zanosen ton študentskih avantgard 60. ali 80. let, ki so bile tudi s pomočjo glasbe in glasbenih subkultur takrat zmožne angažirati študentsko populacijo, danes spominja na komercialni jezik s promocijskih letakov raznih mladinskih turističnih agencij. Naj vas spomnimo, da ŠOU v Ljubljani s številnimi takimi agencijami tudi redno sodeluje. 

Na tem mestu se je upravičeno vprašati, ali je raba javnega študentskega denarja za komercialne zastonjske masovke, za katere težko argumentiramo, da predstavljajo študentski interes, upravičena. Predsednik ŠOU v Ljubljani Klemen Petek je v ponedeljkovem intervjuju za radio ARS potrebo po organiziranju zabav argumentiral tako: “Če imamo na neki strani tri projekte, ki so vsebinski, na drugi strani pa tri projekte, ki so zabavni, je obiskanost pri zabavnih večja.” In nadaljeval: “Ni res, da ŠOU v Ljubljani dela samo zabave. Trudimo se, da bi študentom približali tudi neformalno izobraževanje, vendar se ga študenti ne udeležujejo tako množično kot recimo zabav.”. Na vprašanje, ali na Kampusu vidijo organizacijo koncertnih dogodkov kot poslovno priložnost, ki bi lahko v prihodnosti organizaciji nudila dodaten zaslužek, pa je vodja resorja za obštudijske dejavnosti Luka Kopinšek odgovoril:

“Glede na trend poseganja vlad v financiranje avtonomnih in neodvisnih študentskih organizacij v Sloveniji, ki smo mu priča zadnjih deset let, študentskemu organiziranju verjetno ne bo preostalo drugega, kot da se bo v celoti posvetil samo tržnim dejavnostim, v kolikor bo želel, da sploh še obstaja.”

Kot je v že omenjenem intervjuju za radio ARS poudarila direktorica Radia Študent Ana Kandare, gre pri taki logiki za očitno oddaljitev od primarnega poslanstva študentske organizacije. Noben uradni dokument, ki ureja njeno delovanje, namreč ne predvideva delovanja po tržni oziroma menedžerski logiki na osnovi ponudbe in povpraševanja. Od časa osamosvojitve do danes smo v Sloveniji po zaslugi turbokarierističnih študentskih organizacij lahko opazovali postopno preobrazbo študentske populacije iz političnega telesa v potrošniško kategorijo. Aktualni argumenti predsedstva ŠOU v Ljubljani, ki namesto o kvaliteti in viziji govorijo o kvantiteti in tržni logiki, so manifestacija tega neoliberalnega miselnega okvira, ki se je v zadnjih 30 letih kot virus razširil med študentskimi funkcionarji. Osnovno poslanstvo organizacije nikoli ni bilo in ne more biti zagotavljanje komercialnih interesov študentske populacije. Ne gre namreč za vprašanje, kaj študenti želijo ta trenutek, temveč, kaj dolgoročno potrebujejo. 

Kot je v glasbenih krogih znano, se cene popularnih domačih in balkanskih izvajalcev gibljejo tudi med 5 in 20 tisoč evrov na nastop. Samo špekuliramo lahko, koliko študentskega denarja je bilo v zadnjih letih namenjeno honorarjem za nastope imen, kot so Jelena Rozga, Plavi orkestar, Modrijani, Oto Pestner in druga. Na vprašanje, kolikšen delež letnega proračuna Kampusa gre za glasbene dogodke in kolikšen je povprečen proračun za tovrstne dogodke, nas je vodja resorja za obštudijske dejavnosti napotil na direktorja Kampusa, a do konca redakcije tega podatka nismo uspeli dobiti. Pri tem moramo ponovno nasloviti dejstvo, da je zavod Kampus najbolje financiran med vsemi zavodi ŠOU. Lani je prejel nekaj manj kot pol milijona sredstev, čeprav je po besedah direktorja Alena Nikole Rajkovića zavod odpovedal 80 % dogodkov in 90 % najemov prostorov. Kam so bila posledično vložena omenjena sredstva, za zdaj ni znano. Kljub samo enemu napovedanemu dogodku in nezmožnosti opravljanja dejavnosti finančni načrt za leto 2021 za Kampus predvideva 325 tisoč evrov. 

Če so dogodki, kot sta Škisova tržnica in Marihuana Marš zaradi dolge tradicije, razgibanega programa in delovanja v javnem interesu še v skladu s cilji delovanja študentske organizacije, pa tega ne moremo trditi za komercialno usmerjene koncertne produkcije na Kampusu. Naj ob tem poudarimo, da se zavod Kampus, če izvzamemo iniciative partnerjev in zunanjih producentov, niti ne trudi vzpostaviti uravnoteženega programa, s katerim bi v skladu s svojo funkcijo zadovoljil najširši možni spekter okusov študentske populacije. Kvečjemu bi lahko rekli, da smo zadnjih pet let priča klanovskemu snovanju glasbene politike in poskusom vsiljevanja “študentskega glasbenega okusa” od zgoraj navzdol. Ker je ena od dejavnosti Kampusa oziroma ŠOU zagotavljanje kulturnih vsebin študentom, se je vredno vprašati, zakaj tam nikoli ni večerov klasike, jazza, ljudskih glasb ali številnih urbanih žanrov, ki med študentsko populacijo nedvomno dosegajo visoko popularnost.  

Če izvzamemo dogodke s koproducenti in potegnemo črto, gre pri koncertni produkciji na Kampusu za zelo konservativen in komercialen program. Najpogostejša izbira so akustični dueti, kover in “terasa” bendi, ki izvajajo priredbe domačih, ex-YU in tujih klasik. Sledijo klasični rock bendi in komercialni didžeji. Najbolje pa se prodajajo pop ustvarjalci z Balkana, kot so Plavi Orkestar, Leni Kravac, Crvena Jabuka in Jelena Rozga, in prepoznavna imena slovenske glasbe, denimo Modrijani, Kingston, Lačni Franz, Oto  Pestner, Bebop, Game Over in Špela Grošelj. Nekaj je tudi mlajših predstavnikov domačega popa, kot so BQL, Ines Erbus in Luka Basi, ki pa so pogosto usmerjeni na balkanski trg. Z izjemo projekta Bitka bendov, koproducentskih dogodkov z Radiem Študent in dijaškimi organizacijami ter obstranskih glasbenih večerov program na Kampusu tako ne nudi podpore aktualni študentski glasbeni ustvarjalnosti.  

Vredno se je vprašati, koliko celoletnih serialk z mladimi domačimi glasbeniki iz vseh možnih glasbenih sfer bi lahko študentska združenja, društva in zunanji programski sodelavci organizirali že samo s honorarjem enega od zvezdnikov, ki so v zadnjih letih gostovali na Kampusu. V aktu o ustanovitvi nenazadnje piše, da je zavod ustanovljen za zagotavljanje podpornega okolja posameznikom oz. posameznicam, skupinam in nepridobitnim organizacijam.

So se študenti skozi desetletja res borili za tako klanovsko in komercialno usmerjeno kulturno politiko? Spomnimo se na pogosto slišani resentiment, “jaz ne poslušam radia, zato ga lahko ukinejo,” ki mu je s svojim podpisom nasprotovalo več kot 15 tisoč podpornikov Radia Študent. Poskusimo raje to misel razširiti na širšo dejavnost ŠOU v Ljubljani v zadnjem desetletju. Skrajni čas je, da se študentska organizacija zave dejstva, da ne obstaja za to, da bi profitirala od študentske populacije, pač pa samo in zgolj za to, da študentska populacija profitira od nje. Ko enkrat izgubi to funkcijo, izgubi tudi vse razloge za obstoj.

Predvajani komadi: 

01 Alya - Ili s tobom ili sama

02 Ines Erbus - Šah mat

03 Špela Grošelj - LAJF

04 Kingston - Moj dan je galama

05 BQL - Na frišno

06 Jala Brat x Buba Corelli x Coby - Ona'e

08 Veseli svatje  - Dej se mal nasmej

09 Špela Grošelj - NOSTALGIJA

10 Ines Erbus - Kada cura časti

11 Alya - Srce za srce

12 Jelena Rozga - Obožavam