Kino Šiška, 9. 9. 2018

Že pred izdajo svojega drugega studijskega albuma, se je Abbath odločil z nekaj izbranimi klubskimi koncerti zaključiti turnejski ciklus, s katerim promovira samonaslovljeni prvenec. V sklopu te mini turneje, se je torej Abbath s svojim bendom ustavil tudi v Kinu Šiška.

Lepa nedelja je bila ravno nalašč za black metal koncert, še posebej ob nastopu benda, ki je svoje kreacije posvetil zimi, snegu, temi, mrazu. Morda pa je bila lepa nedelja tudi razlog za to, da koncert ni bil pretirano dobro obiskan, ne vemo, jasno pa je, da je kljub manjšemu številu ljudi, koncert izpadel vrhunsko, verjetno pa tudi bolj intimno.

Koncert so odprli ponovno aktivni štajerski black metalci Kholn, ki svojemu imenu primerno prihajajo iz Velenja. Bend tvorijo štirje osebki, med katerimi je najbolj znan verjetno bobnar Morgoth, ki ga poznamo kot člana zasedb Cvinger, Cordura, Marax in tako dalje. A vsi štirje člani zasedbe Kholn tvorijo močno celoto, ki stavi na tisti black metal, ki se je tako spopulariziral v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kholn so temačni in resnično surovi. Njihove vplive je moč najti tako v Mayhem kot Immortal, Marduk, Belphegor in še kje, od trenutno popularnejših izrazov ekstremnega metala pa se ločujejo predvsem v tem, da igrajo precej bolj generično glasbo, kar ni nujno slabo. V svetu disonančne black metalske glasbe, kakršno utelešajo recimo Deathspell Omega in podobni, so Kholn nostalgičen pogled nazaj na leta, ko je – kot je nekoč rekel Fenriz iz Darkthrone – vsak bend, ki se je fotografiral v gozdu in si naslikal corpse paint, dobil pogodbo z založbo. No, Kholn se ne ponašajo s poslikanimi životi. V bistvu res ne stavijo na imidž, temveč samo na glasbo. Med komadi ne komunicirajo s publiko, le šopajo iz komada v komad, kar je pristno, ni pa, vsaj s stališča predstavljanja relativno neznanega benda, kaj pretirano efektivno. Vendar so žgali na polno, odigrali lepo število pesmi in po 32 minutah brez besed zapustili oder.

Sledili so danski death metalci Baest, ki trenutno predstavljajo prvenec Danse Macabre. Kvintet igra klasični evropski death metal, zvokovno stavi na skandinavsko šolo zgodnjih Entombed in Dismember  s precej monotonim in neizrazitim krulečim vokalom. Zaradi slabšega zvoka v začetku niso prišli do pravega izraza, a se je čez čas njihova zvočna podoba precej zjasnila in udarila z vso brutalnostjo. Bendu ni moč očitati statičnosti na odru, je pa res, da vokalist s konstantnim spodbujanjem publike na trenutke deluje precej vsiljivo in tudi neprepričljivo. A res so dali vse od sebe in tudi publika je sčasoma to začutila generični death metal podobi navkljub. Jasno pa je bilo tudi, da so vsi čakali na Abbatha.

Nekdanji vodja zasedbe Immortal, vokalist in kitarist Abbath, s svojim novim bendom že nekaj let deluje pod lastnim umetniškim imenom. Posneli so odlični prvenec, naslovljen preprosto Abbath, ki je izšel prek založbe Season Of Mist in ki v veliki meri res spominja na zapuščino kultnih Immortal, čeprav precej bolj sposobni glasbeniki tu res povzročijo razliko v primerjavi s preteklostjo. Tokrat so na odru poleg Abbatha stali še novi basist neznanega imena, ki po videzu in igranju precej spominja na King Ov Hella, ki je nedavno zapustil bend, poleg njega je kitarske strune drgnil še Silmaeth, za bobni pa je sedel nekdo, ki ga v bendu Abbath imanujejo zgolj Creature in katerega telo se v bistvu zamenja glede na čas in kraj igranja. Od prvega komada dalje je bilo jasno, da je kvartet z Abbathom na čelu uigran, pesmi pozna u nulo, od prvega do zadnjega komada so res dali vse od sebe. Mi pa smo bili priča še enemu nepozabnemu Abbathovemu šovu.

Če je Abbath lani na festivalu Metaldays zaslovel s svojo burkasto naravo in še posebej s svojim padcem, ki so ga ujeli telefoni publike, se je tokrat s strani zasedbe Kiss inspirirani zimski nesmrtni demon obnašal precej primadonično, ves čas je zahteval pozornost. Ali gre za šalo na lasten račun ali ne, niti ni pomembno – na trenutke je zaradi tega deloval kot … no, pač Abbath, na trenutke pa tudi že malce odbijajoče, arogantno. Res pa je tudi, da se je publiko na vse pretege trudil pognati v gibanje. Dvakrat je sestopil z odra in med publiko, kjer je igral kitaro in se norčeval iz mirno stoječih poslušalcev. S svojo neverjetno mimiko je skušal publiko sprovocirati v smeh ali v norenje, vsekakor se vidi, da je Abbath šaljivec, ko povezuje program in popolni profesionalec, ko igra komade. Naj je šlo za komade, ki jih je izdal kot Abbath, ali za komade njegovega kultnega benda Immortal ali začasnega projekta I, so Abbath in ostali igrali prekleto dobro. Koncert je bil zato razgiban, pesmi vseh treh Abbathovih izrazov so bile pomešane med seboj, vsekakor pa je bilo dobro videti tudi, da ljudje niso prišli samo zaradi glasbe Immortal. Konec koncev je tudi njegov zadnji material, ki ga je izdal pod lastnim imenom, res dober. Bend je igral več kot polno uro, nam postregel s 14 pesmimi in se nato poslovil. Naslednje leto se bodo verjetno vrnili z novim albumom, čeprav bi lahko špekulirali, da se bo Abbath Sloveniji, vsaj glede na majhno število ljudi, ki so obiskali tokratni koncert, za nekaj časa ognil.