Black Forum is a medium for the presentation of ideas and voices of the world worldwide struggle of Black People to create a new era.

Tokrat si razširjamo obzorja z izdajami založbe Black Forum. Gre za eno izmed mnogih hčerinskih založb, ki jo je pod vodstvom Berryja Gordyja ustanovil Motown Record Corporation. Založba Black Forum je med leti 1970 in 1973 izdala osem plošč in en single. Omenjena ni v nobeni od biografij, ki govorijo o Motownu, nobena izmed izdanih plošč pa ni bila nikoli vključena v antologijo Motowna.

Že iz imena založbe gre sklepati, da je ta bila ustvarjena zato, da bi služila kot nekakšna platforma za glasove in prepričanja afroameriških posameznikov, ki so takratnemu dogajanju v državi nastavljali ogledalo. Na izdajah založbe Black Forum tako slišimo besede Dr. Martina Luthra Kinga, enega izmed največjih legend gibanja Black Power, Stokelyja Carcmichaela, pesnika Langstona Hughesa in Margaret Danner, Ossieja Davisa ter Billa Cosbyja, eno izmed voditeljic stranke Black Panthers, Elaine Brown, ter glasbenega kritika in pesnika Imamuja Amirija Barako.

Rdeča nit, ki prepleta vse izdaje založbe Black Forum, sta revolucija in boj. V sliki, ki so jo risale izdaje založbe, se revolucija osredotoča na gibanje Black Power, ki je s podporo Črnskega nacionalizma (Black Nationalism) zagovarjalo neodvisnost, »rasni« ponos ter brezkompromisen boj za svobodo ter boljše življenje afroameričanov.

Nikakor ni naključje, da je založba bila ustanovljena ravno v tem dotičnem času. 60-ta in 70-ta leta so namreč bila eno izmed politično najbolj napetih obdobij v zgodovini ZDA. Začetek gibanja za državljanske pravice, ki ga je začel Martin Luther King Jr., leta 1960 je bil ustanovljen The Student Non-Violent Coordinating Committee (SNCC), ki se je z zasedanjem javnih ustanov bojeval proti segregaciji. Leta 1964 je bil podpisan akt o državljanskih pravicah, leta 1965 sta Maulana Karenga in Hakim Jamal ustanovila Organization US, ki je podpirala črnsko kulturno slogo, leta 1966 pa sta v Oaklandu kot posledico policijskega nasilja nad afroameričani Huey Netwon in Bobby Seale ustanovila stranko Black Panthers. Leta 1968 je na predsedniških volitvah zmagal Richard Nixon, s čimer se je začelo novo obdobje ameriškega konzervativizma.

Čeprav je vsaj v pravnih okvirih ameriška družba postajala vse bolj integrirana, pa je realnost kazala drugačno situacijo. Urbana Amerika je postala epicenter rasnih, ekonomskih ter socialnih problemov. Defakto diskriminacija povezana s službami, stanovanjskimi pogoji, izobraževanjem, policijska brutalnost ter vojna v Vietnamu so bile stvari, ki so se najbolj dotikale ravno črnske skupnosti.

Vse to je povzročilo, da so afroameričani vedno manj podpirali pasivne pristope k spremembam, ki jih je predstavljalo Gibanje za državljanske pravice, namesto tega so se vedno bolj nagibali k podpori bolj militantnega gibanja Black Power in filozofije črnskega nacionalizma.

Realnost afroameričanov pa se je načrtno odražala tudi v glasbenih vodah. Po umoru Martina Luthra Kinga je črnska glasba na čelu z založbo Motown vstopila v obdobje podpiranja črnske nacionalistične filozofije. Mnogi glasbeniki so postali govorci v podporo Black Power gibanju. Leta 1968 James Brown izda single Say It Loud - I’m Black and I’m Proud. Zaradi pritiskov iz vrst detroitskih radikalnih gibanj pa se je za izdaje v podporo gibanju Black Power odločil tudi vodja v Detroitu bazirane založbe Motown, Berry Gordy. Leta 1968 je tako Motown izdal tretjo spoken word ploščo, na kateri so bili v poklon Martinu Luthru Kingu Jr.-ju izdani njegovi govori in pridige - poimenovani Free At Last. Svojo podporo boju afroameričanov je Motown nadaljeval z izdajo singla Message From a Black Man, ki je leta 1969 izšel na albumu Puzzle People skupine The Temptations.

Zaradi želje po izdajah bolj radikalnih pogledov pa se je Gordy leta 1970 odločil, da ustanovi založbo Black Forum. Upravljali so jo Ewart Abner, novinar Junius Griffin ter odvetnik George Schiffer.

Na začetku smo omenili, da je založba Black Forum služila kot platforma za glasove in prepričanja afroameriških posameznikov. Poleg tega pa naj bi posamezne izdaje, ki so obeleževale konkretne zgodovinske momente, služile kot učni material za šole, fakultete ter vsesplošno študiranje črnske zgodovine v ZDA.

Izdaj Black Foruma ne bomo predstavili glede na datum izida, pač pa glede na vsebino izdaje. Prvi sklop izdaj se dotika vojne v Vietnamu. Black Forum je izdal dva izredno protivojno nastrojena spoken word albuma. Martin Luther King Jr. - Why z govorom Why I Opposed the War in Vietnam. Gre verjetno za enega izmed njegovih najbolj kontroverznih govorov, v katerem sta tudi sledeča znana stavka: »Western nations that initiated so much of the revolutionary spirit of the modern world have now become the arch anti-revolutionaries« ter »We are taking the Black young men who had been crippled by society and sending them eight thousand miles away to guarantee liberties in Southeast Asia which they had not found in Southwest Georgia and East Harlem...«

Še ena izdaja, ki se dotika vojne v Vietnamu, je Guess Who’s Coming Home: Black Fighting Man Recorded Live in Vietnam s spremnim besedilom novinarja Wallacea Terryja. Gre za album intervjujev s črnskimi vojaki posnetih v Vietnamu.

Drugi sklop izdaj Black Foruma so predstavljali politični govori. Free Huey, aktivista Stokelyja Carmichaela, posnetega leta 1968 v oaklandskem avditoriju pred 5000 ljudmi. Govor je posvečen Hueyu Newtonu, enemu izmed ustanoviteljev stranke Black Panthers, ki je bil v času snemanja po krivem zaprt zaradai suma uboja policaja. Ter leta 1972 izdan nagovor Ossieja Davisa in Billa Cosbyja -  Address The Congressional Black Caucus.

Tretji sklop izdaj predstavljajo albumi priznanih afroameriških poetov. Black Spirits - Imamu Amiri Baraka. Poeti, izdani na albumu, so bili del newyorškega gibanja Black Arts. Avdio posnetki na albumu so bili posneti na festivalu New Black Poets in America, v harlemskem Apollo Theatreu leta 1971. Writers of Revolution, album pesnikov Langstona Hughesa in Margaret Danner je bil izdan leta 1970. Na albumu Hughes in Dannerjeva eden drugemu bereta pesmi in se o njih pogovarjata. Pesmi naslavljajo suženjstvo, afriško umetnost in glasbo, afroameriško kulturo, jazz in vsakdanje življenje v Harlemu.

V zadnjem sklopu predstavljamo edina dva glasbena albuma, ki sta bila izdana pri založbi Black Forum. Na albumu It’s Nation Time Imamuja Amirija Barake lahko slišimo več glasbenih poglavij. New Music Groups vključuje poezijo, za katero so glasbeno ozadje naredili Gary Bartz, Reggie Workman, Herbie Lewis ter Idris Muhammed. Drugi sklop glasbenih kategorij na albumu je poimenovan African Drummers. V tej skupini so bili Akbar Bey, Pat Carrow, Charles Jones, Joe Armstrong. Tretji glasbeni sklop, kot jih poimenuje Amiri Barka, pa predstavlja devet vokalistov poimenovanih »The Spirit House Movers«. Album združuje soulovske gruve, free jazz, večglasno petje, poezijo in različne druge naracije.

Zadnja izdaja založbe Black Forum je bil leta 1973 izdan album Elaine Brown. Album je bil posnet medtem, ko je Elaine na mestu zaprtega Hueyja Newtona zasedla predsedujoče mesto stranke Black Panthers. Devet skladb na albumu pokriva različne glasbene stile, sicer v klasični glasbi izšolane Elaine Brown.

Neizogibno je bilo, da bo družbenopolitična stranska pot Motowna začasna. Zaradi slabe prodaje plošč je založba Black Forum leta 1973, kljub ambicioznim načrtom, ki so vključevali izdajo Black Unity pisatelja Jamesa Baldwina, poezijo Teda Jonasa z naslovom The Good Colored Man, govore Eldridga Cleaverja, Juliana Bonda ter Whitney Young prenehala z izdajami.