Honest Jon's, 2010



Približno pred pol leta se je na nekaj spletnih forumih, ki so sicer razpravljali o novoodkriti kwaito house različici, mimogrede pojavil youtube posnetek, ki je prikazoval skrivnostne, v klovne našemljene in v živobarvne kombinezone oblečene plesalce. Njihov energičen in neutruden tempo ter izviren plesni slog so izjemno zabavali navidez ruralno južnoafriško občinstvo vseh starosti. Toda vizualna plat posnetka je predstavljala zgolj češnjo na smetani: glasba v ozadju je bila fenomenalno nenavadna in mikavna, popolni jamais vu. TsheTsha Boys, kakor so se glasbeniki in plesalci v videu imenovali, so pomenili edinstven dokument lokalne mikroscene, ki sem ga zaradi nevarnosti pozabe enostavno moral vključiti v DJ Grafite o kwaito housu, četudi ga z njim veže zgolj soweto.

Čeprav je bila želja po kvalitetnejših mp3-jih novega elektro vala na spletu velika, je minilo precej časa, preden je bilo možno izbrskati kar koli o tem specifičnem glasbenem pojavu. Zaradi pomanjkanja digitalne distribucije in hiperlokaliziranosti se je izkazalo, da se je bilo za nabavo potrebno dejansko napotiti v Afriko. Zbirka, ki jo bomo poslušali danes, je posledica truda trojice Glasspiegel-Ainley-Ernestus z založbe Honest Jon's, ki so s potovanja po Južnoafriški republiki prinesli in založili izbor 12-ih skladb, ki so bile med leti 2006 in 2009 posnete v Nozinja Productions studiu v Johannesburgu.

Glasbenik Dog oziroma Nozinja iz regije ob reki Limpopo je bil okoli leta 2005 prvi in edini producent, ki je se je odločil elektrificirati shangaansko tradicionalno glasbo, jo igrati na midi klaviaturah in glasbi dodajati še sample. Za razliko od grobega tradicionalnega obrisa kitara-bas je uporabil klaviature in marimbe, ki jih je pospešil in podkrepil s tradicionalnimi napevi. Pionir novega vala trenutno opravlja mnogotere funkcije: je inženir, producent, skladatelj, menedžer in iskalec talentov, v meni najljubšem komadu kompilacije Nwa Gezani My Love - Gezanijeva hči, ljubezen moja pa se celo preizkusi kot pevec. Omenjeni ustvarjalec še zdaleč ni edini producent shangaanskega electra, vendar deluje kot njegovo največje vozlišče. Pojav izredno pospešenih plesnih ritmov domnevno seže v prelom tisočletja, ko je na neki lokalni radijski postaji v Joburgu, kakor domačini pravijo Johannesburgu, DJ v nočnem programu iz dolgčasa pričel vrteti afropop hite generacije svojih staršev pri višji hitrosti, kar je pri poslušalcih naletelo na izjemno odobravanje. Na podlagi tega so kasnejši producenti pričeli razvijati lastno estetiko, ki je nedvomno vplivala tudi na Nozinjo.

Živahna in vesela afriška tolkala se bližajo tempu, ki v večini primerov celo prekaša drum and bass. Glasba je namenjena izključno plesanju, vsakogar hipoma spravi v gibanje in čeprav je presenetljivo hitra, nosi s seboj drevenečo meditativno kvaliteto. Najbolj zanimiva lastnost skladb iz zbirke je poigravanje z intrinzičnim razločkom med ritmom in melodijo. Premiki ritmičnih poudarkov varajo dojemanje obojega in beate združujejo prej v vibracije kot v kar koli drugega. Atmosferičnost shangaanskega electra zato v tem pogledu na svetu nima tekmeca. Po glasbeni in tolkalski strani mu daljnega bratranca predstavljata Janka Nabay iz Sierra Leoneja z bubu glasbo in zasedba Jagwa Music iz Dar Es Salaama, po plesni pa morda odkimava mrgoleči footwork sceni iz Chicaga.

Zbirka Shangaan Electro nam prinaša 6 različnih izvajalcev, od katerih sta nam bila poprej znana le Nozinja in TsheTsha Boys. Skladbe, s katerimi si tokrat razširjamo obzorja, niso zgolj predrugačena tradicija; so pesmi, polne strasti in pomemben dokaz strmo vzpenjajoče se, inovativne produkcije afriške elektronske glasbe.