Fat Cat/Spinney, 2007

http://old.radiostudent.si/article.php?sid=13425:

Pred približno tremi meseci smo v tem terminu predstavljali novo zbirko starih, prej še neslišanih skladb angleškega folk glasbenika Nicka Drakea. Tokrat v posluh dajemo zelo podoben glasbeni izdelek, katerega avtorico z Drakeom druži kar nekaj skupnih točk. Najbolj očitna je seveda glasba sama, saj tako Nick Drake kot Vashti Bunyan sodita med tiste najbolj spoštovane folkovske avtorje iz šestdesetih let minulega stoletja. Druga skupna točka je ameriški producent Joe Boyd, ki je obema pomagal priti do prvenca. Z obema so sodelovali tudi godalni aranžer Robert Kirby ter člani Incredible String Banda, sicer prav tako Boydovi varovanci. Bunyanovo in Drakea druži tudi podobna glasbena usoda, saj sta oba naletela na gluha ušesa pri tedanjem občinstvu. Ena od razlika je bila denimo ta, da je Drake posnel tri studijske albume, Bunyanova pa je svojo glasbeno pot sklenila že po neuspehu prvenca. Oba glasbenika pa loči še ena zelo pomembna razlika. Med tem, ko Nick ni nikoli dočakal pozitivnega odziva ljubiteljev glasbe po katerem je tako hrepenel, pa je to izkusila Vashti, katere prvenec ‘Just Another Diamond Day’ so ponatisnili v letu 2000, trideset let po njegovem prvotnem izidu. Tega so za svojega takoj vzeli novodobni folkerji, med katerimi sta bila najglasnejša Devendra Banhart in Joanna Newsom, to pa je Vashti Bunyan pripeljalo do tega, da je v letu 2005 posnela svoj drugi album. A tokrat nas bolj kot ta zanima glasba s pravkar založenega dvojnega ploščka, na katerem so zbrane skladbe, ki jih je Bunyanova posnela še pred izidom svojega prvenca. Zato je na tem mestu prav, da si osvežimo spomin in se spomnimo prvih glasbenih korakov takrat še najstnice Vashti.



Pot v svet umetnosti si odpre s študijem slikarstva na Oxfordski univerzi, za glasbeno kariero pa se odloči v letu 1963, ko med obiskom New Yorka odkrije Dylanovo ploščo ‘The Freewheelin’ Bob Dylan’. Začne se učiti igranja kitare, piše pesmi in vedno pogosteje izostaja pri študiju, to pa naposled pripelje tudi do njene izključitve. Vrne se v London in spozna Andrewa Oldhama, menedžerja Rolling Stonesov. Ta jo vzame pod svoje okrilje, da bi zapolnil vrzel, ki je nastala po odhodu Marianne Faithfull in Bunyanova tako pride do svojega prvega singla. To je bila skladba ‘Some Things Just Stick In Your Mind’, ki jo je napisal dvojec Jagger / Richards, Bunyanova pa ne skriva dejstva, da je bil njen namen postati pop pevka. Precej nenavadno je bilo le dejstvo, da je za razliko od večine pop zvezdnic, Bunyanova že pisala tudi avtorske pesmi, a priložnosti, da bi le te posnela ni bilo. Njen drugi singel je tako napisal Jimmy Page, pravega uspeha pa kljub prestopu k Oldhamovi založbi ni bilo, zato se v letu 1968 odloči, da je čas da zapusti London. V hipijevskem duhu se s prikolico in konjsko vprego poda na škotski sever v komuno, ki jo na enem od otočkov ustanovi njen prijatelj Donovan Leitch, v tistem času eden najbolj popularnih britanskih folk glasbenikov. Na poti začnejo nastajati tudi skladbe, ki jih s pomočjo Joeja Boyda v letu 1970 objavi na prvencu ‘Just Another Diamond Day’. Kritiki album sicer pospremijo z dobrimi ocenami, a izostane pozitiven odziv publike, zato se Bunyanova preseli na Irsko kjer naslednjih trideset let živi povsem običajno življenje. Vse dokler se ob koncu tisočletja ne pojavi novi val folka, ki h glasbenemu vstajenju torej prikliče tudi Vashti.



Zbirka singlov in demo posnetkov ‘Some Things Just Stick In Your Mind’, je seveda nadvse dobrodošla pridobitev za vse njene privržence, ki so tako dobili vpogled v njeno zgodnje ustvarjanje, ko je bila še najstniško naivna in je v svet zrla z večjim optimizmom. Brezčasnost posameznih skladb pa bo bržkone prepričala tudi nekatere poslušalce, ki Bunyanove še ne poznajo in v tem pogledu je zbirka zelo dobra vstopna točka v njeno poznejše, zrelejše ustvarjanje. Veliko ljubiteljev njenega prvenca sicer razmišlja v smeri, da je v teh posnetkih opazen Oldhamov vpliv, ki naj bi jo skušal spreobrniti v klasično pop zvezdnico, a sama ta razmišljanja zavrača in pravi, da je bil njen namen pač v pop smernice pripeljati nežno, enostavno akustično glasbo. Na dveh ploščkih je mesto našlo 25 posnetkov. Na prvem so zbrani njeni singli, od katerih jih je nekaj sicer že bilo objavljenih na ponatisu njenega prvenca in kopica demo posnetkov iz let 1965, 1966 in 1967. Drugi plošček pa zaobjame posnetke s pozabljenega, v zadnjem trenutku najdenega magnetofonskega traka, ki je zapis enkratnega Vashtinega sessiona.