(Matchless Recordings, 2012)

Tokratni koncert Radia Študent nas vpenja v aktualnost neke preteklosti, ki je ključno zaznamovala več kot petdeset let razvoja določene zvočne estetike. Poslušamo namreč zadnjo ploščo zasedbe oziroma dvojca AMM, zasedbe, brez katere si ne moremo predstavljati svobodno improvizirane glasbe, kot jo poznamo danes. Dva londonska koncerta pred prvim (sic!) koncertom AMM na slovenskih odrih ...

Kratica AMM je najbolj znana in misteriozna kratica v svobodno improvizirani glasbi, ki označuje legendarni kolektiv glasbenikov, ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pionirsko prediral opne glasbenih konvencij in si utrl povsem samosvojo zvočnost in estetiko ne zgolj v polju improvizirane glasbe, temveč tudi širše. Prvi postavi zasedbe AMM, ki so jo tvorili bobnar Eddie Prevost, kitarist Keith Rowe in saksofonist Lou Gare, se je kmalu pridružil znameniti pokojni britanski skladatelj Cornelius Cardew, kasneje pa so v zasedbi sodelovali basist Lawrence Sheaff, ameriški skladatelj Christian Wolff, tolkalec Christopher Hobbs, znani čelist Rohan De Saram (včasih član godalnega kvarteta Arditti) in pianist John Tilbury. Od l. 1980 so se AMM ustalili kot trio v sestavi Prevost, Tilbury, Rowe, od druge polovice novega tisočletja pa AMM sestavljata Prevost in Tilbury ob občasnih gostih, med katerimi so John Butcher, Evan Parker, Sachiko M, Christian Wolff, John White in David Jackman (Organum).

AMM so v svojem samosvojem izrazu združili pola improvizirane glasbe in sodobne klasične glasbe, se morda v svoji generaciji še najbolj izrazito s svojim plastovitim zvokom oddaljili od free jazza in se s tem približali ideji emancipacije od izvorne afroameriške godbene forme. Bili so sopotniki tako valu psihedeličnega rocka z zgodnjimi povezavami s Pink Floyd v šestdesetih kot tudi prvemu valu improvizirane glasbe  ob boku Dereku Baileyu, Johnu Stevensu in drugimi. Pionirsko so v svoj spontani izraz vključevali živo elektronsko glasbo in bili v tem sopotniki zasedbe Musica Elettronica Viva, s katero so kasneje sodelovali, ter usedline eksperimentalne glasbe v klasični glasbi, kjer so se odstirali vplivi Johna Cagea, Mortona Feldmana, Earla Browna, Christiana Wolffa, kasneje pa tudi britanskih skladateljev, zbranih okoli Corneliusa Cardewa. Preko slednjega so se vpeli v kreativne struje sodobne glasbe na britanskih tleh in širše, skozi katere so odmevali radikalni principi nedeterminiranosti, grafične notacije, aleatorične glasbe in minimalizma. Če je njihov izraz v zgodnjih časih vplival na ustvarjalce, kot so Michael Nyman, Howard Skempton, Brian Eno, in na številne druge, so v devetdesetih izrazito vplivali ne samo na tedanje veje mlajših ustvarjalcev v improvizaciji in elektroakustični glasbi, temveč tudi v  širšem polju noise glasbe. Danes so oziroma sta AMM institucija, ki še vedno s samosvojim pristopom in zvokom buri duhove tako v prostorih, kjer odmeva improvizirana glasba kot na festivalih klasične glasbe, denimo na letošnji ediciji festivala Donaueschingen. Ob tem velja poudariti, da je AMM kot trio l. 1984 nastopil na zagrebškem Biennalu, zapis koncerta pa se nahaja na cd-jki 'Generative Themes'  iz l. 1994.

Večina izdaj zasedbe AMM so pravzaprav zapisi koncertov in najnovejša izdaja z zgovornim in preprostim naslovom 'Two London Concerts' ni nobena izjema. Gre za  peto ploščo dvojca Prevost & Tilbury po odhodu Keitha Rowea l. 2005. Na teh ploščah pravzaprav spremljamo novo fazo in prehod v novo zvočnost AMM, ki se vije na relaciji klavir in zveneči metalofoni: V preteklosti je bila postava AMM že stanjšana na format dueta. V dobi ideološkega razkola v zasedbi, ki je potekala preko bolj klenega sledenja ideologiji maozimu, sta kot dvojec nastopala Cardew & Rowe ter Prevost & Gare. Tokratna koncerta iy l. 2011 sta se zgodila v Rag Factoryju na festivalu 'As Alike As Trees' meseca marca in meseca novembra v Purcell Roomu na koncertu v posvetilo Corneliusu Cardewu. AMM v svoji zadnji inkarnaciji zvenita tanjše, zvočne plasti se umikajo manjšim zvočnim drobcem, glasba pa postaja prostornejša, hkrati s tem pa tudi bolj ekspresivna, kar lepo zveni z obeh koncertov in kar nam dokazuje, da kljub dolgoletni navezavi med Tilburyjem in Prevostom med njima še vedno obstaja kreativen in odprt prostor. Tega bosta prvič pred našimi ušesi razprla v petek, 16. novembra, ob 21. uri v dvorani Španski borci v Ljubljani, kjer bosta AMM nastopila v okrilju festivala 'Neposlušno', enega osrednjih dogodkov improvizirane glasbe v Sloveniji letos, ki bo z istoimensko kompilacijo in nastopi domačih improvizatorjev imenitno obeležil eno bolj kreativnih scen na domačih tleh v zadnjih nekaj letih. Prvi nastop AMM v Sloveniji v tem kontekstu daje celotnemu festivalu še težji simbolični pomen.