Discobertas, 2014

Koncert, ki ga bomo danes poslušali, ni poseben zgolj po estetski plati, temveč je bolj kot ta najbrž zanimiva njegova kontekstualna umeščenost. Namreč, prvič po dveh letih izgnanstva se je tropikalističnima mojstroma Gilbertu Gilu in Caetanu Velosu v Londonu pridružila še brazilska pevka Gal Costa. Ob svojem obisku je skupaj z Gilbertom Gilom odigrala skoraj dvourni koncert, kjer je prvi del pripadel sodelovanju med glasbenikoma, v drugem delu pa lahko slišimo le Gilbertov glas.

Tako Veloso kot Gil sta bila v začetku leta 1969 zaradi bojda subverzivne muzike in brez dokazov vržena v ječo, ko pa sta v njej preživela nekaj mesecev, so ju izpustili in ju iz države izgnali – na koncu pa sta oba pristala v Londonu, celo v isti hiši, kjer sta živela skupaj s svojima ženama. 

Ravno v zadnjih izdihljajih tega neprostovoljnega izgnanstva pa na vrsto pride koncert, ki se je dogodil 26. novembra leta 1971 v študentskem centru londonske City University. V dobrih dveh letih, kar jih je Gil preživel v Londonu, je namreč poleg tistih bolj negativnih prvin izgnanstva doživljal tudi kozmopolitstvo Londona in njegove glasbene scene. V tem času se je namreč družil z reggae glasbeniki, obenem pa je igral z rockovskimi veseljaki Pink Floyd, Yes, od džezovskih muzičistov pa je poslušal novodobne godbe Milesa Davisa in Sun Raja. Za odprto tropikalistično glasbo so bili tovrstni zvočni izrazi vsekakor navdihujoči in to lahko slišimo tudi na koncertnem posnetku, ki ga je v letošnjem letu obnovila in izdala založba Discobertos. Ta se s svojim imenom neposredno navezuje na portugalski glagol descobrir, ki pomeni odkriti. V tej maniri je tudi danes predstavljena izdaja svojevrstno odkritje – pa najsi gre za določene formalne novosti, ki se jih je v izgnanstvu priučil Gil ali pa za psihedelično tropicalio pevke Gal Costa, ki se je pod vojaško diktaturo na prehodu med šestdesetimi in sedemdesetimi leti razvijala na svoj način. Prav tako je namreč sam trak s posnetkom koncerta več kot dvajset let ležal v univerzitetnem arhivu, vse dokler ga ni leta 1998 odkril brazilski producent Marcelo Froes. 

Prvi del je v večini sestavljen iz repertoarja albuma Fa-tal – Fal a todo Vapor, ki ga je Gal Costa posnela v živo na seriji koncertov, obsega pa vse od tradicionalnih napevov do MPB-jevskih hitov Velosa, Carlosa in Teixeire. Drugi del, kjer se Gil iz ozadja premakne v ospredje, s svojo kitaro in glasom se druži s triom na bobnih, basu in perkusijah, Costa pa se popolnoma umakne, je bolj eklektičen in dinamičen kot prvi. Na njem lahko slišimo tako predizgnanske Gilove pesmi, kot sta Procissao in Aquele Abraco, priredbo Beatlov s komadom Sgt. Peppers Lonely Hearts Club in Henrixovega Up from the Skies, in novonastale pesmi, ki bojo kasneje našle svoje mesto na albumu Expresso 2222.

Le dva meseca za tem koncertom se je januarja leta 1972 Gil skupaj z Velosom vrnil v domovino, Gal Costa pa se je že počasi pripravljala na izdajo kontroverzne plate Índie.