DFA Records, 2016

Razlike med živimi nastopi in studijskimi posnetki vedno obstajajo, odvisno od posameznega izvajalca pa je, ali bodo uspešnejši eni ali drugi. Mi imamo sicer radi tako dobre studijske posnetke kot žive nastope, a v nocojšnji ediciji RŠ koncerta vas prikladno gostimo s koncertnim zapisom Live in Nashville ameriškega benda Guerilla Toss.

Guerilla Toss je petčlanska zasedba, ki se je leta 2010 oblikovala v Bostonu. Prva formacija ansambla, vsebinsko ne najbolj naklonjenega institucijam, se je ironično formirala ravno na tleh New England Conservatory of Music, natančneje pri vratih oddelka za improvizacijo. Bobnarju Petru Negroponteju, basistu Simonu Hanesu, kitaristu Arianu Shafieeju in Ianu Kovacu, osebi za inštrumenti s tipkami, pa se je leta 2012 pridružila še vokalistka Kassie Carlson, ki je takrat v bližini ravno nastopala s svojim hardcore bendom. Še dobro, da je, saj se je jedro njihove muzike kasneje oblikovalo ravno okoli bobna in vokala.

Guerilla Toss, znani predvsem po svojih nastopih, ki spodbujajo ples in mošanje, najprej spominjajo na nekaj, kar bi brez težav lahko bilo skupni potomec zasedb Lightning Bolt in Melt-Banana. Soustvarjanje na področju eksperimentalne in improvizirane glasbe so Guerilla Toss še dodatno začinili z mešanjem popa in podtalnih derivatov. Kaj to pomeni? To, da se njihova glasba nahaja na zanimivem presečišču nekaterih pomembnih glasbenih zapuščin. Po eni strani zapuščine funky pop kulture in po drugi strani nezamenljive zapuščine njujorške no wave scene, ki verjetno še najbolj zaznamuje njihov zvok: kaotično prepletanje abrazivnih bobnarskih ritmov in kitarskih linij, ki se idealno in nadvse detajlno dodelano povežejo z vokalom v zanimiv noise performans.

Nič čudnega ni torej, da so se nazadnje namestili ravno v Brooklyn, kjer uspešno nadgrajujejo in dopolnjujejo njujorško underground sceno. Jahajoč nek tretji val za DNA, Lydio Lunch, Theoretical Girls, Sonic Youth, Yeah Yeah Yeahs in tako dalje opozarjajo, da scena tam kljub decentralizaciji v zadnjem obdobju vseeno ni mrtva.

Sami sebe najraje ne opredeljujejo, čeprav se zavedajo, da kaj veliko prostora za novitete pri svobodni formi tudi ni več. Vsebinsko se največ gibljejo okoli prepovedanih substanc, new age filozofije, povzete skozi pisce, kot je Hermann Hesse, in znanosti delovanja možganov. Definitivno je razvidno, da so dobro dodelani tako instrumentalni kot tudi besedilni vložki.

Svoj material so izdajali že pri raznih založbah, med drugim tudi pri Zornovi Tzadik, NNA Tapes in DFA Records, kar še dodatno opozarja na njihovo neposredno aktualnost v širšem new yorškem podtalju.

Tudi Live in Nashville je bila izdana pri DFA Records, združuje pa sicer odigrane skladbe z različnih albumov: 367 Equalizer, Flood Dosed, Eraser Stargazer … Najbolje, da kar prisluhnemo in se vsak zase izgubimo v tej psihedelični, funkovski, nowaverski punk zgodbi in nojzerskih pričevanjih mladih nadebudnežev.