Samozaložba, 2016

Kdor je vsaj približno seznanjen z likom in delom glasbene ustvarjalke, delujoče v polju nekoliko bolj abstraktne in zasanjane basovske elektronike, ki se pod v tokratnem RŠ koncertu obravnavanim izdelkom podpisuje kot Lolina, sicer pa je najbolj znana pod imenom Inga Copeland, je najverjetneje seznanjen tudi s tem, da je pri njej kdaj pa kdaj prisoten razkorak med proklamiranim in dejanskim. Tako Lolinino dejansko ime tudi ni Inga Copeland, temveč - vsaj najverjetneje - Alina Astrova, in izdelek Live In Paris tudi pravzaprav sploh ni čisto pravi posnetek nastopa v živo, za nameček pa material tudi sploh ni posnet v francoski prestolnici, temveč v Londonu. Vendar naj nas ta perfidna poteza Astrove ne zmoti preveč, kljub temu si torej privoščimo razmislek njene najnovejše stvaritve v okviru oddaje, namenjene predstavitvi posnetkov nastopov v živo. Sicer pa, če vam je morda ime Inga Copeland znano, vendar ne veste, v kateri navezi, povejmo še, da gre za polovico nekdanjega dvojca Hype Williams, ki ga je tvorila z njej kompatibilno zagonetnim Deanom Bluntom. In tudi po razhodu Hype Williams njuni samostojni izdelki ostajajo opojno zadimljeni, mestoma infantilni in usidrani v, z njunima neredko apatičnima vokaloma ozaljšani, lo-fi estetiki.

Astrova je že v lanskem letu izdala kratkometražno izdajo pod na novo osmišljenim imenom Lolina, ki jo je naslovila Relaxin' With Lolina. Tokrat obravnavani Live In Paris, ki je tako kot predhodnik izšel v njeni samozaložbi, prinaša enajst kosov muzike, če med njih štejemo tudi eno aplavdiranje. Spremlja pa jih video, ki tako kot nekaj drugih elementov, ki jih bomo še navedli, vendarle nekoliko upravičuje naslov izdelka. Prvi komad Lolina (In Concert) feat. Audience in zadnji Relaxx (Live) sta najverjetneje res živi verziji komadov z omenjene plošče Relaxin' With Lolina. Prvotna verzija komada I AM Your Ambient Wife pa je bila vključena na kompilacijo ob deseti obletnici založbe Hyperdub izpred dveh let. 

Prej omenjeni dobre pol ure trajajoči video, ki si ga lahko ogledate tudi na spletni strani Radia Študent, je navdahnjen z igro monopoli, kar sporočilu plošče doda še eno razsežnost. Video, ki ga je ustvaril Dan Mitchell, izvira z ustvarjalkinega nastopa na Red Bull Music Academy, ki pa se je dejansko odvil v Parizu in se prek aluzije na omenjeno igro posveča raziskovanju naraščajoče nestrpnosti do prišlekov v Londonu in britanske identitete v razmerju do preostalega sveta. Na tem mestu gre vendarle omeniti tudi dejstvo, da so bili komadi posneti že lani, se pravi še pred famoznim brexitom, med drugim eskalacijo predvsem te nestrpnosti do prišlekov. 

Med zanimivejše komade s plošče lahko umestimo temačno hipnotičen in nemara s praznimi obljubami v pogubo vabljiv Chance ter komad The Logic, ki bi ga - kljub temu, da je predzadnji na plošči - lahko označili za komad, v katerem se staknejo tokovi »oblik sklepanja« njegovih predhodnikov. Sicer prav tako privlačen, vendar za rahle živce lahko tudi kar naporen je komad Rage, ki se tako pomensko kot zvokovno smiselno prelije v Last Days Of Being A Wanker. Tukaj velja omeniti še dejstvo, da je Astrova po poreklu sicer Rusinja, vendar je odraščala v Estoniji, danes pa živi v Angliji. In tako tudi teme komadov, ne da bi spremljali video, vse jasneje izrisujejo njeno videnje položaja oseb, ki so se - čeprav v njenem osebnem primeru najbrž ni bilo tako - v begu pred bedo odločile za svoje lastno izkoreninjenje iz matične grude.