Young God, 2012

Leta 2010 so se na svetovne glasbene odre in na diskografsko prizorišče nenadejano vrnili kultni newyorški Swans, ubiralci in razbiralci skrajno telesnega, fizičnega hrupa, vtrtega v poetični milje bolečine in trpljenja. Michael Gira je zbral pretekle člane zgodnjih formacij zasedbe Swans, se odrekel  Jarboe, podrezal v zgodnje obdobje Swans in z albumom 'My Father Will Guide Me Up A Rope From The Sky' nezadržno pogledal naprej. Ob tem je ohranil osnovno zvočno in izrazno tkivo Swans, ki neusmiljeno tolče in se počasi vtira v naša ušesa, hkrati pa se zajeda v samo meso in prostor.

Novo obdobje Swans zaznamuje meja med bolečino in opojnostjo, med klenim ritmom in nevzdržnim počasnim pulziranjem na eni strani ter mojstrsko niansiranimi teksturami na drugi strani. Te se na pričujoči plošči razgrinjajo in vejejo iz hrupne gmote, s katero Swans prestrelijo naša telesa in jih popolnoma posrkajo v svoj nori ritual svetlobe in teme, s katero praskajo po površini teles in se zajedajo globoko v drobovje in meso.

Meso pričujočih koncertnih posnetkov je ravno zadnja plošča, na kateri je Gira še izraziteje odstrl korenine bluesa, folka in psihedeličnega rocka, ki tlijo pod težo hrupnih nanosov. Izvorne pesmi kot jih poznamo s plošč na koncertu postanejo poligon za razpiranje zvočnih mas. Z njimi Swans pravzaprav šele omogočijo tisti prvinski stik z njihovo glasbo, hkrati pa zrahljajo strukture pesmi, se spustijo v vodene improvizacije in raziskovanje srčike zvoka, razpete med ritualnim zanosom in opojnostjo ter med žgočim, peklenskim, a hkrati prekleto počasnim ritmom ter hrupnimi eskapadami. Nad njimi je glas Michaela Giraja, glas, ki ne prizanaša, ki deluje enako rezko kot še najbolj trd ritem ali hrupen kitarski riff. Gira sam govori o koncertih kot o potopitvi v situacijo, o zvočno psihičnih doživetjih med zasedbo in publiko, skozi katero bend rase, pesmi pa dobivajo novo podobo. Glede na dejstvo, da posnetki na plošči izvirajo iz kasnejših turenj po izdaji povratniškega albuma, so pesmi z njega že dodobra spremenjene, da o starejših sploh ne govorimo. Hrupna dekonstrukcija kot odmev obdobja no wave, trdi riffi in počasti kotaleči udarni ritmi se plemenitijo z nanosom zvokov, ki iz pesmi naredi občutljive zvočne izlete, ki skupaj zvenijo kot opojni tripi. A Gira je s svojim glasom, predvsem pa pomenom besedil preveč brutalen, da bi Swans pomenili zgolj izlet v zvočno omamo. To smo v okviru zgodnje povratniške turneje lahko izkusili na lastni koži tudi v dvorani Kino Šiška, kjer so se Swans po poslovilnem koncertu v Mladinskem gledališču pod Festivalno dvorano ponovno ustavili pri nas. Posnetki s pričujoče plošče nas lahko opomnijo na to izkušnjo, predvsem pa nam pokažejo, kako so Swans sproti razvijajoč organizem. S tem se veterani ne podrejajo trenutnemu trendu ponovnih zbiranj starih zasedb, ki nas neumorno vračajo v glasbeno preteklost. Zanjo se celo zdi, da premaguje aktualno ustvarjajočo sedanjost. Vanjo se umeščajo Swans, pa čeprav danes igrajo širši publiki, kot pred leti, kar postaja značilnost današnjega, v bližnjo preteklost zagledanega časa.

Plošča 'We Rose From Your Bed With The Sun In Our Head' je izšla v dveh različicah. Prvo je Gira izdal v nakladi tisoč izvodov kot dvojno vinilno ploščo. Ta je bila namenjena za zbiranje denarja za snemanje nove plošče, ki bo pod naslovom 'The Seer' izšla še v letošnjem letu. Razprodana je bila v enem dnevu, na ploščo pa je Gira dodal še nekaj akustičnih verzij in osnutkov pesmi s prihajajoče plate. Zaradi povpraševanja po njej je sedaj izšla še druga edicija v večji nakladi, a brez dodanih akustičnih skic.