Industrial, 2011

Težko je začeti pisati oddajo o najbolj genialnem bendu na svetu, saj njegova multidimenzionalnost, eksperimentalnost in provokacija segajo tako daleč, da avtor tega teksta niti ne ve, ali je danes predstavljana plošča, Heathen Earth: The Live Sound of T.G., sploh koncertni album. Heathen Earth je namreč nastal v studiu pred peščico izbranih poslušalcev, in sicer v soboto, 16. februarja, med deset čez osmo in deveto večerno uro, davnega leta osemdeset. Glede na lo-fi snemalne tehnike, ki se jih je zasedba posluževala v tistih časih, bi studio mirne duše lahko dali tudi v navednice in mu rekli raje vadbeni prostor. A to žal ne gre skozi, saj zasedba ni vadila. Če pa ob tem upoštevamo še hi-tech pristop, ki ga je zasedba furala med svojimi živimi nastopi, oziroma je to vsaj želela, pa bi lahko konec koncev katerokoli sobo s prenosnim snemalnikom, v kontekstu zasedbe Throbbing Gristle, imeli za studio z veliko začetnico. Pri konceptualistih njihovega kalibra, ki so bili za povrh ravno toliko tudi ekstremni šamani ali trensarji, geeki, aktivisti in provokatorji, se namreč marsikatere splošno veljavne predstave postavijo na glavo. Zato podnaslova plošče, The Live Sound of T.G., še zdaleč ne smemo vzeti preveč resno. Ta podnaslov se je namreč pojavil šele na reizdaji iz leta 2011.

Throbbing Gristle so pred prvim razpadom leta 1981, posneli in izdali vse svoje koncerte. Vsi ti koncerti so izšli na kasetah, posnetek Heathen Earth pa je izšel kot LP. Poleg tega je na njihovih kvazi studijskih albumih tudi polno koncertnega materiala. Neke blazne razlike med koncerti in studijskimi posnetki prav tako ni z zvočnega vidika, saj so po večini snemali na en sam samcat kasetar. Tako da je v osnovi težko ločiti med njihovimi studijskimi albumi in koncerti, kar je prav gotovo tudi namen zasedbe. A glede na to, da je remaster posnetka Heathen Earth izšel v seriji “TG time capsule”, v kateri ne zasledimo nobenega koncerta, je verjetno album bolj studijski, kot pa koncerten. Prav tako se VHS različica koncerta oziroma kasneje DVD začne z govorom Genesis, ki udeležencem pove, da bodo sedaj snemali album in naj v naslednji uri nihče ne hodi na WC.  Mogoče pa gre v tem ravno še za eno dodatno zavajanje s strani Throbbing Gristle. V kolikor smo zvesti feni zasedbe Throbbing Gristle, mislim, da lahko mirne vesti rečemo, da nas “boli patka”, in izdelek razglasimo za svojevrsten koncertno-studijski hibrid, ki ga posledično lahko predstavimo v oddaji RŠ koncert. Kajti če je kateri bend spodbujal lastno razmišljanje in ogibanje nekim vnaprej določenim okvirom s strani avtoritet, potem so bili to definitivno prav Throbbing Gristle.

Da imamo kritiki in feni kaj glodati, pa Throbbing Gristle poskrbijo še s kopico različnih izdaj, ki spremljajo vsak njihov ovelikovečeni prdec. Kot že omenjeno, Heathen Earth obstaja tudi kot VHS ali DVD, ki ima spet nekoliko drugačen zvočni zapis od zgolj audio izdaj. Poleg tega pa se med seboj razlikujejo tudi same audio izdaje. Tako da moramo na tej točki povedati, da danes predstavljamo remaster, ki je izšel v obliki dvojnega CD-ja. Prvi CD vsebuje izključno posnetke, zabeležene v slabi uri, 16. februarja leta ’80. Drugi CD pa vsebuje različne druge, nesporno koncertne posnetke, od katerih sta se zadnja dva znašla tudi na originalni izdaji Heathen Earth iz leta ’80. Podnaslov, The Live Sound of T.G, pa se skoraj zagotovo ne nanaša na drugi CD, saj imajo vse reizdaje iz serije TG time capsule spremljajoči CD, kjer najdemo koncertni material.

Da pa s tovrstnimi zavajanji in eksperimentiranji Throbbing Gristle niso le mešali konceptualne megle, priča njihova legendarna zapuščina. Njihova založba Industrial Records, kjer je izšla tudi danes predstavljana plošča, velja za prvo neodvisno DIY (beri: do it yourself) založbo. To pa ni bila njihova edina zapuščina punku. S spodbujanjem k neredu in agresiji so pripravili tudi koncertni oder kasnejšim punkerjem. Vendar Heathen Earth definitivno ni plošča, kjer bi bilo mogoče to čutiti na kakršenkoli način. V času snemanja tega koncertno-studijskega hibrida je namreč vladal studijski bonton. 

Heathen Earth in hkrati tudi vse ostale albume iz serije TG Time Capsule reizdaj je na novo zmasteriziral Chris Carter. Chris je že od nekdaj predstavljal tehnično-geekovsko plat kolektiva Throbbing Gristle. Da pa je skozi vsa desetletja delovanja postal pravi zvočni mojster, se lahko prepričate na novejših izdajah Throbbing Gristle ali Carter Tutti. Navkljub vsemu mojstrstvu pa v masteringu ni manevrskega prostora za čarovnije, zato Heathen Earth še vedno zveni izredno trashy (beri: treši), kar pa je le evfemizem za grozno. Prav taka se meni osebno zdi tudi vsa njihova glasba iz obdobja pred prvim razpadom, a če potisnem osebne preference na stran, je multidimenzionalnost glasbenega kolektiva Throbbing Gristle milo rečeno genialna. A v RŠ koncertu žal ni prostora, da bi se spuščali v drobovje same esence angleškega kvarteta oziroma da bi raziskovali domet njihovih lovk. Zato bomo le na hitro preleteli nekatere posebnosti komadov, ki se znajdejo na plošči.

Komad The Old Man Smiled je daljša različica komada Six Six Sixties s plošče 20 Jazz Funk Greats. Tu lahko med drugim slišimo značilni zvok rolandove CR-78 ritem mašine, ki jo verjetno nezavedno vsi poznate iz komada Heart of Glass zasedbe Blondie in še številnih drugih pop hitičev iz obdobja okoli leta 80. V komadu Still Walking lahko slišimo vokal Chrisa Carterja in Cosey Fanni Tutti, kasneje dueta Carter Tutti. Po besedah Gen (beri: đen) oz. Genesis sta se v tistem času Chris in Cosey še sramovala mikrofona. Samozavest naj bi dobila preko teorije Briana Gysina, ki pravi, da je mikrofon najlažje uporabiti tako, da ga enostavno uporabiš. Brian Gysin je med drugim tudi avtor tako imenovane “cut-up” tehnike, ki jo je v svetu pisanja prvi uporabil William S. Burroughs, v glasbi pa prav Throbbing Gristle oz. natančneje, Genesis P. Oridge. 

Ob komadu Improvisation bi lahko debatirali o večji artikuliranosti benda glede na prejšnje, bolj nojzersko usmerjene improvizacije, a pri Throbbing Gristle se človek takih komentarjev raje vzdrži. Vsekakor pa gre za eno precej manj nojzersko improvizacijo, kot so jih sicer znali servirati Throbbing Gristle. Za konec pa se splača spotakniti še ob komad Don’t do as You’re Told, Do as you Think. Po besedah Gen so tu upoštevali nasvet nekega novinarja, mogoče celo Sleazy-ja, naj ima komad neko pozitivno sporočilo. To pa je bila seveda grozna napaka, glede na temačno naravnanost zasedbe, in tega besedila se Genesis še dandanes sramuje.